Uporabniki cest želimo, da je stanje voznih površin na takšni ravni, da promet po njih poteka varno, udobno, gospodarno in trajno. Kakovost cest, s tem pa njihova življenjska doba in trajnost so odvisni predvsem od kakovosti vgrajenih materialov in izvedbe. S pravilno izbiro proizvodnje, vrste materialov in vrste tehnologije lahko močno vplivamo tudi na okolje.
Uvajanje tako imenovanih zelenih tehnologij v poslovanje podjetij ustvarja nove priložnosti na globalnem trgu, spodbuja inovativnost, prinaša rešitve za znižanje stroškov ter ponuja nova delovna mesta. Tako kot je lahko zelena proizvodnja novih materialov (na primer proizvodnja asfaltnih zmesi in proizvodnja betonskih mešanic, kjer lahko naravne agregate nadomestimo z recikliranimi ali umetnimi in/ali tradicionalna veziva z alternativnimi), je lahko zelena tudi obnova cest.
Stanje naših cest ni zavidljivo
Današnje stanje prometne infrastrukture v Sloveniji ni zavidljivo. Ne glede na kategorijo se stanje cest iz leta v leto slabša. Vzroki za nastanek različnih vrst poškodb, ki pomenijo začetek propadanja cest, so predvsem velikansko povečanje prometnih obremenitev na avtocestnem omrežju, neugodne vremenske razmere, ki prevladujejo v državi, ter vsakoletno krčenje razpoložljivih naložbenih sredstev, prepotrebnih za vzdrževanje in obnovo državnih cest.
Velike prometne obremenitve na avtocestah
Čeprav se je promet umiril, so obremenitve na avtocestnem omrežju še vedno zelo velike. Povprečni letni dnevni promet je približno 40 tisoč vozil. Petina tega so tovorna vozila, ki so glavni krivec za nastanek poškodb. Ker se na avtocestnem omrežju v povprečju srečujemo s trikrat večjimi prometnimi obremenitvami od najbolj pesimističnih napovedi ob njihovem načrtovanju, je nujno pravočasno zagotoviti njihove ojačitve.
Klavrno stanje zapostavljenega omrežja državnih cest
Študije so pokazale, da je 60 odstotkov državnih cest, ki so bile v zadnjih letih neupravičeno zapostavljene, v slabem in zelo slabem stanju. Vse to vpliva na prometno varnost. Prihaja do nesreč in poškodb, ki se žal velikokrat končajo tragično, podaljšujejo pa se tudi transportni časi, kar negativno vpliva tako na gospodarstvo kot na uporabnike. Zaradi zmanjševanja sredstev se preostala sredstva namenjajo predvsem za redno vzdrževanje cest (krpanje, kratke preplastitve, zalivanje razpok). To sicer zagotavlja minimalno prevoznost cest in minimalno prometno varnost, vzrokov za nastanek poškodb pa s tem ne odpravimo. Te ukrepe je treba zato pogosto ponavljati - večkrat kratkoročno. Za temeljitejše ukrepe je pač na voljo vse manj sredstev.
Za dolgotrajnost vozišč sta nujni pravočasna zaznava in ustrezna sanacija poškodb. Postopki za sanacijo cestišč so različni. V svetu in pri nas se uspešno uveljavlja postopek obnove voziščnih konstrukcij po metodi hladne reciklaže na kraju samem in/ali na obratu.
Hladna reciklaža
Hladna reciklaža je do okolja prijazna in gospodarna metoda za izdelavo novih kakovostnih nosilnih vozišč. Po tem postopku poškodovani del ceste zdrobijo in zmeljejo z reciklatorjem ter v postopku dodajo ustrezno hidravlično in/ali bitumensko vezivo, da nastane nov recikliran nosilni sloj. Na tako utrjeno nosilno plast nato položijo nov asfalt. Pri tem se porabi ves material iz obstoječe voziščne konstrukcije, s čimer odpadeta strošek izkopa in odlaganja starega materiala ter strošek priprave in transporta novega materiala. Tako lahko izkoristimo star dotrajan material in ga uporabimo v novi voziščni konstrukciji, s čimer sledimo modernim smernicam trajnostnega razvoja.
Trajnostna obnova cest
Načrtovanje, izvedbo in vzdrževanje voziščnih konstrukcij bi morali približati modernim smernicam trajnostne gradnje. Pri tem je treba upoštevati vse vidike trajnostnega razvoja (dolgoročna cenovna analiza LCCA, ocena okoljskih vplivov LCA in podobno). Primerna bi bila izdelava predloga prednostnih sanacij vozišč tako, da bi bili odseki sanacij daljši in bi bile uporabljene optimalne zelene tehnologije z upoštevanjem trajnostnega razvoja (reciklaža na kraju samem in/ali na obratu, uporaba alternativnih materialov, kot je žlindra, projektiranje in uporaba manj hrupnih asfaltnih zmesi).
