Nepremičnine
Oglasno sporočilo

Vsak obdeluje le svoj gozdiček

»Slovenska gozdno-lesna veriga se praviloma konča na gozdarski cesti,« je zvenela ena izmed bolj pomenljivih trditev na posvetu Znanost in praksa - za gozdnolesne verige, ki je prejšnji teden potekal na Gozdarskem inštitutu Slovenije.
Avtor
05.10.2014 22:30
Čas branja: 2 min

Omenjeno trditev je izrekel Danilo Knap iz Združenja žagarjev Slovenije in tako zelo jasno ponazoril, da večino hlodovine izvozimo v tujino, namesto da bi jo predelali doma.

knap-danilo.1412527664.jpg.o.600px.jpg
Prav žagarska industrija je pripomogla, da cene lesa po žledu niso upadle še bolj. Danilo Knap, Združenje žagarjev Slovenije

Knap je poudaril, da so prav žage oziroma razrez hlodovine ključni člen v gozdno-lesni verigi. V Sloveniji tako na leto posekamo od tri do štiri milijone kubičnih metrov lesa, predelamo pa ga le okoli 800 tisoč kubičnih metrov. Vendar bi morali predelati vso posekano hlodovino.

Z lesom gradijo le zanesenjaki

Po Knapovem prepričanju je prav žagarska industrija pripomogla, da cene lesa po žledu niso upadle še bolj kot bi sicer. Za celotno lesno panogo, ki je pred 20 leti zaposlovala okoli 40 tisoč ljudi, danes pa le še petino te številke, pa pravi, da je zelo razdrobljena in zato na trgu povsem nebogljena. Zato od države pričakuje sistemske ukrepe in tudi sredstva za njeno konsolidacijo in razvoj. »S tem bi dosegli precej višje dodane vrednosti, tako da bi tudi država vložek dobila nazaj,« pravi Danilo Knap.

Po mnenju Franca Pohlevna, rednega profesorja na oddelku za lesarstvo pri biotehniški fakulteti, je najšibkejši člen v vsej gozdno-lesni verigi lesna industrija. Pohleven je prepričan, da je do tega prišlo zaradi dolgoletnega zapostavljanja omenjene panoge, pri čemer je poudaril, da na trgu precej bolj spodbujajo uporabo drugi materialov. »Predvsem v gradbeništvu imajo pred lesom prednost drugi materiali, kljub temu, da je ogljični odtis pri lesu najmanjši. Les danes kupujejo entuziasti,« pravi Pohleven in dodaja, da bi se morala lesna veriga iz klasičnih členov gozd-žaga-predelava razširiti tudi na trg.

pohleven-franc.1412527666.jpg.o.600px.jpg
Poleg gozda, žag in lesarske industrije bi morali lesni verigi dodati tudi trg. Franc Pohleven, biotehniška fakulteta

Čakajoč na državno čarobno palčko

Lesna veriga je sestavljena iz številnih členov, vsak ima lastna pravila in potrebe. Zelo različni so tudi interesi posameznikov, ki delujejo v določenih panogah. Zato so nekateri predavatelji na posvetu precej samokritično priznali, da vsak obdeluje in skrbi za svoj vrtiček, omenjeni kamenčki pa brez pravega veziva ne morejo zagotoviti celote, od katere bi imeli koristi vsi udeleženci v verigi ter celotna družba in zaradi višjih vplačil tudi proračun. Naši severni sosedje so se povezali že zdavnaj, uskladili so interese ter prek tega zagotovili ustrezne pogoje.

Več udeležencev je opozorilo na pomembno razliko med Slovenijo in Avstrijo. Tam so člani vseh členov v verigi določili pravila poslovanja, odnose med njimi in potrebne pogoje. Združeno nastopajo pred lokalnimi in državnimi oblastmi ter od njih zahtevajo ukrepe za najbolj racionalno delovanje. V Sloveniji pa še vedno veliko subjektov pričakuje državno regulativo, ki bi prinesla sistemske rešitve, in seveda tudi pomoči, s katerimi bi financirali zagon. Posledica so neživljenjski predpisi in zmeda, ki traja že več kot 20 let.

Slovenija z najnižjo stopnjo predelave

V analizi, ki jo je predstavil Mitja Piškur iz Gozdarskega inštituta Slovenije, imamo med izbranimi državami, ki na leto posekajo več kot milijon kubičnih metrov lesa, najslabše razmerje (0,62) med posekom in predelavo lesa. Države z največjim obsegom predelave hlodov iglavcev imajo koeficient okrog 1,0, v ospredju pa je Avstrija s faktorjem 1,4. V Sloveniji na sto kubičnih metrov posekanih hlodov iglavcev predelamo le 62 kubičnih metrov lesa, v Avstriji pa kar 140 kubičnih metrov. To pomeni, da 40 odstotkov lesa, ki ga predelajo, uvozijo.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.