Iščejo cenejše prostore ali pa za enak denar najamejo prostore v bolj kakovostnih oziroma modernih poslovnih stavbah. Vsem selitvam pa je skupno eno - nove prostore je treba osvežiti, obnoviti in prirediti potrebam podjetja, ki se vanje naseli.
Rok Smrke, direktor podjetja Pinacea, ki upravlja tako stanovanjske kot poslovne objekte, pravi, da si podjetja želijo novejših in modernejših prostorov v stavbah na dobrih lokacijah. Poleg večjega udobja in boljše kakovosti delovnega življenja imajo lastniki tudi bolj poslovne razloge. Stroški v novejših stavbah so nižji kot v starih, ki so lahko zanimive le, če stojijo na zelo dobrih lokacijah in so hkrati zelo dobro vzdrževane.
Večja dela zahtevajo dogovor
Zamenjava talnih oblog, postavitev predelnih sten, beljenje in zamenjava pohištva so po opažanju Roka Smrketa najpogostejša opravila podjetij ob selitvi. Veliko je tudi prilagoditev prostorov, saj se lahko velike površine s sodobnimi rešitvami preprosto in s sprejemljivimi stroški pregradijo.
Lastniki oziroma novi najemniki se pri manjših prenovah največkrat ne posvetujejo z upravnikom, pri večjih posegih pa je po mnenju Roka Smrketa sodelovanje nujno. »Če gre za večje posege, se ponavadi obvesti upravnik, ki mora pri tem lastnika, najemnika in izvajalca seznaniti s hišnim redom in se dogovoriti za primeren temin njihovega opravljanja,« pravi Smrke in pri tem razloži, da se večinoma sklene dogovor, po katerem se hrupna dela ne izvajajo med delovnim časom, skupne dele stavbe je treba zaščititi pred poškodbami, po končanih delih pa jih je treba počistiti.
Upravnik lahko prenovo poenostavi
Ob spremembi zunanjega videza stavbe ali skupnih prostorov, kot so postavitev klime, senčil, tabel za oglaševanje, prestavitve ali predelava vrat in oken, mora posamezni etažni lastnik pridobiti soglasje drugih etažnih lastnikov in projektanta. Takšni posegi so lahko definirani tudi v hišnem redu ali pogodbi o medsebojnih razmerjih.
In kako lahko upravniki zagotovijo bolj kakovostno in hitrejšo prenovo? »Z dobro komunikacijo med lastnikom, izvajalcem in preostalimi etažnimi lastniki se lahko izvedbena dela opravijo hitro, nemoteče za druge uporabnike stavbe in predvsem brez prekoračenja dolžnosti etažnega lastnika,« pravi Smrke, ki dodaja, da tako za lastnike kot tudi najemnike izvedejo obnovitvena dela, saj sodelujejo s kvalificiranimi, priznanimi in kakovostnimi sodelavci in podizvajalci. Izvajajo tudi zaključna gradbena dela, strojne in elektroinstalacije, mizarska dela, nadzor, čiščenje in podobno.
Napake pri selitvah
Lastniki delajo pri izbiri tudi precej napak. Rok Smrke na prvo mesto postavlja slabo pripravljene najemne pogodbe. V najemni pogodbi naj bodo jasno določene pravice in obveznosti tako najemnika kot najemodajalca ter jasno dodelane določbe o plačevanju obratovalnih in drugih stroškov. Najemnikom tudi svetuje, naj se pozanimajo o dostopih in dostavah do poslovne stavbe, obratovalnem času stavbe in številu parkirnih mest, ki pripadajo poslovnemu prostoru.
Prednosti poslovanja kot tudi upravljanja poslovne stavbe, ki je v lasti enega lastnika, je več. Rok Smrke, direktor podjetja Pinacea, ki upravlja tako poslovne kot tudi stanovanjske stavbe, pravi, da v teh primerih odločitve sprejema en lastnik, zato so procesi veliko hitrejši, saj niso potrebna usklajevanja z drugimi etažnimi lastniki. »Če lastnik sam upravlja poslovno stavbo, lahko prej omenjene prednosti pomenijo tudi slabosti,« pravi Smrke. Lahko se namreč zgodi, da lastnik ni seznanjen z zakonskimi predpisi in standardi vzdrževanja ali pa nima interesa za vlaganje v izboljšave, kar predvsem velja, kadar obratovalne stroške plačujejo zgolj najemniki.
