Poplave, ki pri nas postajajo vse pogostejši pojav, puščajo opustošenje na zidovih, ob nepravilni sanaciji pa lahko začne gradbeni material propadati. Procesi uničevanja, ki se dogajajo v premočenih zidovih, so različni. Bela linija na steni, ponavadi slab meter nad tlemi, kaže na kristalizacijo soli v gradbenem materialu. »Gre za fizikalno-kemijske pojave, ki nastajajo, ko kloridi, ki so posledica posipavanja cest, sulfati oziroma soli žveplene kisline, ki nastajajo pri oksidaciji žveplovega dioksida s kisikom in vodo, ter nitrati ali soli dušikove kisline, ki nastajajo pri razkroju organskih odpadkov, v procesu kristalizacije soli v majhnih porah materialov, v katerih se nalagajo, ustvarjajo velik pritisk.
Zaradi tega pride v zidovih do propadanja gradbenih slojev. V premočenih stenah se spremenijo tudi izolacijske lastnosti, odstotek večja vlažnost zidu pomeni petodstotno večjo toplotno prevodnost. Material lahko torej začne propadati zaradi različnih kemijskih procesov, ki potekajo v ozračju, vodi in zemlji. Zaradi alg, plesni, mahov in lišajev pa se zgodi tudi biološko propadanje gradbene substance in zaključnih slojev,« pojasnjuje Blaž Marušič iz podjetja Jub, kjer proizvajajo barvne premaze, zaključne sloje, cementne izdelke, toplotnoizolacijske fasadne sisteme in različne vrste toplotnih izolacij EPS.
Uničevalne alge ...
Vlažne stene in svetloba sta glavna pogoja za rast alg. Te se širijo z vetrom, zato je treba nanje računati povsod. Vlago črpajo iz zraka, vsa potrebna mineralna hranila pa pridobijo iz podlage, kjer so ta hranila lahko že sestavni del površine ali pa nanjo pridejo pod vplivom okoljskih dejavnikov. Alge se prehranjujejo večinoma z ogljikom, ki ga črpajo iz zraka v obliki ogljikovega dioksida. V procesu fotosinteze ga nato pretvorijo v enostavne sladkorje, ki so podlaga za gradnjo vseh kompleksnejših celičnih komponent. Alge se prehranjujejo tudi z dušikom, ki ga v obliki mineralnih snovi - povečini so to nitrati - črpajo iz okolja. Navzočnost alg na fasadnih površinah ni zgolj estetska napaka, saj s časom lahko poškodujejo fasadno površino in povečajo njeno poroznost. To lahko ob pomoči meteoroloških vplivov privede do razpokanja fasadnih površin.
... in plesni
Vodna para, ki kondenzira na hladnih mestih stanovanjskih površin, je idealno mesto za razvoj tako alg kot plesni. Plesni, podobno kot alge, za svojo rast in razvoj potrebujejo vir organskih ali mineralnih hranil, vodo in ustrezno (sobno) temperaturo. Na površinah, ki so poraščene s plesnijo, poteka razgradnja številnih organskih substanc, s tem pa se slabša kakovost površine. Poleg tega napredovanje rasti plesni pomeni širjenje micelija v notranje plasti stene, zato ta začne izgubljati čvrstost. Plesni pa niso zgolj estetska napaka, saj imajo drugače od alg lahko negativne vplive na človekovo zdravje in počutje. Pri ljudeh, ki so jim dolgotrajno izpostavljeni, lahko izzovejo hude alergijske odzive in simptome, podobne prehladu. Zato pogosto niti ne vemo, da imamo zdravstvene težave prav zaradi plesni.
Najprej s krpo in krtačo
Blaž Marušič razlaga, da po poplavah umazanijo speremo s curkom vroče vodne raztopine univerzalnih gospodinjskih čistil. Pri trdovratnejših madežih si lahko pomagamo tudi z drgnjenjem z mehko krtačo. Očiščene površine nato speremo s čisto vodo. Dezinfekcija površin, ki so bile v stiku z vodo, onesnaženo s fekalijami, pa se opravi po navodilih pristojnih sanitarnih služb. Nato opravimo sušenje, ki ga najhitreje in najuspešneje izvedemo z namestitvijo naprav za sušenje prostorov ali z intenzivnim ogrevanjem in prezračevanjem. Vsi nadaljnji sanacijski posegi so smiselni šele, ko vlažnost zidnih površin upade pod pet odstotkov. To ponavadi traja vsaj mesec dni.Po opravljenem sušenju morebitne izlužene soli na površini odstranimo s krtačenjem. S plesnijo ali algami okužene fasadne površine premažemo z biocidnim pripravkom (v Jubu izdelujejo učinkovit Algicid plus), ki uničuje oziroma preprečuje vnovičen razcvet alg ali plesni. Seveda primerno saniramo tudi površine, kjer je zaradi vlage material odstopil ali pa že kar odpadel.»Fasadni toplotnoizolacijski sistemi iz mineralne volne so se ob poplavi verjetno čezmerno napojili z vodo, pozimi pa se gotovo ne bodo posušili. Če bodo zmrznili, bo na njih zanesljivo prišlo do nepopravljivih poškodb, zato je namočen del fasade treba odstraniti in ga nadomestiti z novim, manj vpojnim. Če je podzidek fasade (cokel) izdelan iz ekstrudiranega polistirena (XPS), ga ni treba odstraniti, ampak morda le zamenjamo namočene obloge iz mineralne volne nad njim. V ta namen uporabimo trša tipa plošč za predel cokla, Eurotherm strong premium in Jubizol strong premium, ki ju izdelujemo v Jubu,« svetuje Marušič.
Naj bodo rešitve sanacije raje dolgoročne
Sanirane notranje površine nato premažemo z enim od dekorativnih zidnih premazov, ki jim dodamo dodatno biocidno zaščito proti algam in plesnim. V Jubu proizvajajo tudi že pripravljeni barvi Jupol citro ali Amikol, ki biocidno zaščito že vsebujeta. »Dolgoročnejši preventivni obrambni ukrep pred pojavom plesni pa sta vgradnja toplotnoizolacijskega sistema in izogibanje toplotnim mostovom. Že pravilna vgradnja toplotnoizolacijskega sistema zmanjšuje pojav nastanka toplotnih mostov. Seveda pogosto tudi poskrbimo za zračenje, še posebej prostorov s povišano koncentracijo vodne pare, kot so kuhinje in kopalnice. Pozorni smo tudi na dovolj velik pretok zraka za pohištvom, kot so omare, saj je tam največja verjetnost za pojav plesni. V objektih, kjer bo sušenje sten potekalo po naravni poti, brez uporabe naprav za sušenje, in kjer obstaja večja nevarnost pojava kristalizacije soli, pa omete na stenah nadomestimo z učinkovitim sistemom za reševanje težav s kapilarnim dvigom vode Jubosan W,« še svetuje sogovornik. Priporoča tudi, da se lastnik hiše pogovori s strokovnjakom, saj je postopek sanacije stenskih površin zahteven projekt, ki se lahko izvede učinkovito le na podlagi predhodnega ogleda vsakega konkretnega objekta posebej.»Najtrajnejša rešitev, ki predvideva čim manj obnove ob morebitnih novih poplavah, pa je gotovo vgradnja za vodo neprepustnih materialov v predele stavbe, ki prihajajo v stik z vodo,« še dodaja Blaž Marušič iz tehnološkoraziskovalnega centra podjetja Jub.
