Ministrstvo za infrastrukturo je pripravilo Akcijski načrt za skoraj ničenergijske stavbe, medresorsko usklajevanje med ministrstvi je trenutno v sklepni fazi. Skoraj ničenergijska stavba ni tehnični standard ali definicija, prek nje politika zaostruje zahteve energetske učinkovitosti.
V praksi to pomeni več obnovljivih virov energije, kot so sonce, les, toplota okolice, kogeneracija in drugo. Velikih zahtev ne bo mogoče izpolniti brez zelo učinkovitih naprav in sistemov, predlagatelji pa predvidevajo, da se bosta s tem povečala tovrstna proizvodnja in izboljšala dostopnost danes precej dragih tehnologij.
Predpise bodo države razvile same
Opredelitev pojma skoraj ničenergijske stavbe in prehod na kriterije, povezane s tem, je ena najpomembnejših zahtev nove evropske direktive o energetski učinkovitosti stavb. Članice Evropske unije morajo določiti kriterije za skoraj ničenergijsko hišo. Po sprejetju ustrezne zakonodaje jih morajo postopoma uvesti v prakso. Zaveza bo najprej veljala za javni sektor, in sicer do konca leta 2018, od leta 2020 pa bodo morale biti skladno s skoraj ničenergijskimi standardi zgrajene vse stavbe.
Tudi slovenski akcijski načrt mora biti pripravljen na podlagi zahtev Direktive o energetski učinkovitosti stavb (Energy Performance of Buildings Directive, EPBD). Navezuje se na energetsko učinkovito gradnjo novih in prenovo starih stavb, obenem pa bo kot preostala dva akcijska načrta - Akcijski načrt za učinkovito rabo energije (ANURE) in akcijski načrt za obnovljive vire energije (ANOVE) - del prihodnje politike spodbujanja učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije.
Zdajšnje predpise bo treba spremeniti
Zahteve iz akcijskega načrta bodo skladne z določili energetskega zakona, kar pomeni, da morajo biti vse nove stavbe po letu 2020 skoraj ničenergijske. Skratka, te zahteve bodo postale obveza pri gradnji novih stavb in pri prenovi.
Pojavlja se vprašanje, ali bodo po novem gradnjo opredeljeval posebni akti ali bo šlo za spremembe in dopolnitve Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah (Pures); to je tehnični predpis, ki določa minimalne nacionalne zahteve po energetski učinkovitosti stavb. Z ministrstva za infrastrukturo so nam sporočili, da bodo Pures zelo verjetno spremenili. Tehnični predpis, ki bo urejal minimalne zahteve energetske učinkovitosti stavb, bo obstajal tudi po prehodnem obdobju, ki ga navaja energetski zakon. Hkrati so nam z ministrstva za infrastrukturo sporočili, da obstaja možnost spremembe imena tega predpisa.
Merila se bo poraba primarne energije
Skoraj ničenergijske stavbe bodo energetsko zelo učinkovite, za delovanje bodo namreč potrebovale tako malo energije, da bodo potrebe po energiji večinoma lahko pokrile z obnovljivimi viri. Pri tem lahko vključimo tudi obnovljivo energijo, proizvedeno na stavbi ali v njeni bližini. Energetsko učinkovitost stavbe bodo po novem merili z izključno celotno rabo energije stavbe, kar vključuje ogrevanje, hlajenje, klimatizacijo in pripravo tople vode. Upoštevala se bo poraba primarne energije, prav tako pa s to porabo povezani izpusti ogljikovega dioksida. Za stanovanjske stavbe se energija, potrebna za razsvetljavo, ne bo merila, ta se bo upoštevala predvsem pri nestanovanjskih objektih.
Skoraj ničenergijska stavba pomeni stavbo z zelo visoko energetsko učinkovitostjo. Za stavbo, ki ne potrebuje skoraj nič energije oziroma zelo majhno količino energije, bi večinoma morala zadostovati energija, pridobljena iz obnovljivih virov, vključno z energijo iz obnovljivih virov, proizvedeno na kraju samem ali v bližini.
