Vendar je bila prodaja omejena predvsem na prodajo zemljišč za gradnjo družinskih hiš. Tako so zaznali le 22 transakcij z zemljišči, večjimi od pet tisoč kvadratnih metrov. Če so na Gursu lani zaznali manj kot dve tovrstni transakciji na mesec, gre za jasno sporočilo, da je bil segment zemljišč za večstanovanjsko, poslovno, industrijsko ali turistično gradnjo mrtev.
Cene se približujejo sprejemljivim ravnem
Vprašanje je, kako se bodo ta zemljišča prodajala v prihodnje. Zemljišča so še vedno v lasti podjetij, slabih bank ali so lastniki v stečajnih postopkih. Cene večjih zemljišč za poslovno in večstanovanjsko gradnjo se po mnenju nekaterih nepremičninskih poznavalcev približujejo sprejemljivim ravnem. Pri tem opozarjajo, da se nekatera zemljišča še dolgo ne bodo prodajala. Zaloga je velika, zato je zemljišča na slabih lokacijah danes nemogoče prodati.
Rast cen ne kaže dejanskega položaja
Povprečna pogodbena cena kvadratnega metra prodanega zemljišča za gradnjo stavb je bila lani 49 evrov in je v primerjavi z letom 2013 zrasla za devet odstotkov. V primerjavi z letom 2008 je bila nižja za skoraj 30 odstotkov. Gurs opozarja, da večji upad cen zazidljivih zemljišč kljub skromnemu prometu preprečuje omejena ponudba zazidljivih zemljišč v urbanih središčih. Povprečna površina lani prodanega zazidljivega zemljišča je bila tisoč kvadratnih metrov, kar je 60 kvadratnih metrov več kot leta 2013.
Cene zemljišč za gradnjo stavb so bile tudi v prejšnjem letu najvišje v središčih mest in letoviških krajih, kjer zaradi majhne ponudbe in razmeroma velikega povpraševanja še vedno dosegajo razmeroma visoke cene. Med večjimi mesti je bila lani najvišja povprečna cena zemljišča za gradnjo v Ljubljani, kjer je presegla 200 evrov za kvadratni meter.
Med regionalnimi analitičnimi območji je bila povprečna cena zazidljivega zemljišča najvišja na Gorenjskem, kjer je znašala 117 evrov za kvadratni meter, kar za 104 evrov pa so bila zazidljiva zemljišča cenejša v Pomurju, kjer so se prodajale največje, v povprečju 1.300 kvadratnih metrov velike parcele. Najmanjše parcele so se prodajale na obali, povprečna površina je bila manj kot 700 kvadratnih metrov.
