Odprimo hiše, smo vendar sredi 21. stoletja

Številni kupci luksuznih izdelkov si pogosto želijo kompleksne objekte z zahtevnimi razporeditvami, vrhunsko obdelavo in najnovejšo tehnologijo. Domovi ali pisarne arhitektov pa so pogosto enostavni, s premišljenimi rešitvami, so sofisticirani in redko delujejo luk­suzno.

V 21. stoletju se čedalje bolj zavedamo vpliva arhitekture in oblikovanja na gospodarsko rast, družbeno blaginjo in krepitev nacionalne zavesti. Močna gospodarstva omogočajo razcvet kulture in umetnosti, kamor zagotovo sodi tudi umetnost gradnje.

Razvoj prostora naj služi uporabnikom

Pri razvoju in načrtovanju mest, stanovanjskega in izobraževalnega okolja ter prostora se čedalje bolj poudarja interes uporabnikov - širše javnosti. Dobro oblikovan tako notranji kot zunanji prostor namreč pripomore k zviševanju kakovosti življenja.

Arhitektura nosi v sebi visoko kulturno, družbeno in ekonomsko vrednost. Številne razvite države (Avstrija, Danska, Finska, Nizozemska, Norveška in druge) so že pred leti prepoznale pomen strokovnega, trajnostnega, odgovornega in etičnega ravnanja s prostorom. Pripravile so nacionalne prostorske in arhitekturne politike, s katerimi krepijo narodno kulturno zavest in ščitijo nacionalni prostorski interes.

Počasno slovensko prebujanje

Postalo je jasno, da sta dobra arhitektura in premišljeno oblikovanje vredna največjega strokovnega napora, ker zelo vplivata na razvoj in spreminjata posameznike in vso družbo. Arhitekturna načrtovalska in oblikovalska praksa morata v današnjem času nujno temeljiti na predpostavki, da oblikovan, premišljeno opremljen in večfunkcionalni prostor vzgaja. Vzgaja s sporočilom o vrednotah, etiki in krea­tivnih, svobodnih možnostih uporabe.

V zadnjem stoletju je zaradi vse hitrejšega razvoja in naraščanja števila prebivalstva pritisk na prostor vse večji. Urbanizirana območja se - tudi drugod po svetu, predvsem pa v državah v razvoju - širijo hitro in velikokrat tudi nepremišljeno. Pogled na slovenski prostor v tem času razkriva številne nepremišljene prostorske strategije in posege ter njihove negativne posledice: neuravnotežen prostorski razvoj, razpršena poselitev, pozidava neprimernih poplavnih, plazovitih in drugih varovanih območij, premajhna pozornost, namenjena kakovostni prenovi stavbne dediščine, širjenje nekakovostne arhitekture, veliko število energetsko neučinkovitih stavb, neizkoriščenost starega stavbnega fonda, degradirana območja v naseljih in zunaj njih.

Prostor je vse dragocenejši

Takšno prostorsko stanje vpliva na nizko raven prostorskih vrednot in bivanjske kulture prebivalstva ter hkrati slabi nacionalno ekonomijo, saj znižuje vrednost nepremičnin, tako okolje pa tudi slabo vpliva na zdravje in kakovost življenja ljudi ter zmanjšuje turistično privlačnost posameznih krajev.

Prostor je omejena dobrina, zato mora splošni dvig prostorskih vrednot in prostorske pismenosti postati del vseživljenjskega izobraževanja in skupni cilj vse družbe. Zelo pomembno je medresorsko partnersko povezovanje (mednarodno, nacionalno in lokalno), saj se urejanje prostora dotika različnih resorjev (lokalna samouprava, kmetijstvo, zdravstvo, šolstvo, gospodarstvo, promet, kultura...).

Odprte hiše - preprost in učinkovit koncept

Projekt Open House Worldwide (Odprte hiše po svetu, www.openhouseworldwide.org/ ) ljudem predstavlja dobre arhitekturne rešitve, s čimer ustvarja željo in potrebo po dobri arhitekturi. Odpira hiše, prostore, naselja, mesta. Najširši javnosti ponuja brezplačne oglede nadpovprečno dobre arhitekture in prostorskih ureditev. Pobuda Odprte hiše vabi vsakogar, da raziskuje in razume vrednote dobro oblikovanega prostora.

Koncept je bil zastavljen leta 1992 v Londonu. V mednarodni mreži deluje že 30 mest po vsem svetu, s čimer nastaja največji globalni arhitekturni festival, ki dosega več kot milijon ljudi. Slovenija je kot deseta članica k mreži, zaradi svoje majhnosti, pristopila kot cela država.