V zgradbah preživljamo vse večji del življenja, nekatere raziskave pravijo, da več kot 70 odstotkov, novejše pa navajajo celo povprečje 90 odstotkov. V stavbah živimo, jemo in spimo, delamo, študiramo in preživljamo prosti čas. Vse bolj nas zaposlujejo obveznosti in dejavnosti v zaprtih in pokritih prostorih. A le redko se vprašamo, v kakšnih zgradbah sploh živimo.
Mediji nas prepričujejo, da živimo v zelo udobnih, sodobnih in atraktivnih zgradbah, vendar v javnost vse pogosteje prihajajo podatki, da tudi tukaj, podobno kot pri prehrani, zdravilih, naravnem okolju, podnebju in še čem, stvari niso tako rožnate. Poglejmo nekaj dejstev.
Energetska učinkovitost
Z uredbami jo predpisujejo Evropska unija in lokalne zakonodaje. Govorimo o varčni rabi energije, obnovljivih virih, pametnih mrežah in podobnem. Vse za zmanjševanje porabe energije ter povečevanje pridobivanja energije iz obnovljivih virov.
Zaradi energetske učinkovitosti naše domove ovijamo v toplotno izolacijo ter jih spreminjamo v nepredušno zaprte prostore. Vendar novi izdelki gradbene industrije vedno ne izboljšajo okolja v bivalnih in delovnih prostorih. Če stene ovijemo v debel plašč ter nepredušno zapremo vse odprtine, začnemo precej hitro hlastati za svežim zrakom.
Govorimo o kakovosti zraka v prostoru (Indoor Air Quality), ki ga vdihavamo okrog 90 odstotkov svojega življenja. Da je svež zrak pomemben za naše počutje, je vsem jasno, v prostorih s slabim zrakom težko dihamo, se slabo počutimo in lahko se nas loti glavobol. Kaj pa se dogaja, ko nam zrak dovajajo po prezračevalnih kanalih? Vanje se radi naselijo različni mikroorganizmi, žuželke, celo glodavci. V njih se nabirata prah in umazanija. Zrak iz takšnih prezračevalnih sistemov še zdaleč ni svež, zato upade koncentracija, z njo pa produktivnost, ljudi boli glava, so utrujeni, pojavljajo se različne bolezni.
Več sončne svetlobe
Varčevanje z energijo zahteva manj umetne svetlobe. Zato jo nadomestimo z naravno. Seveda najprej pomislimo na sonce, katerega snop tudi v naravi dosega 10 tisoč luksov. Naravna osvetlitev s sončno svetlobo ni le nadomestek umetne osvetlitve in sredstvo varčevanja, sončna svetloba je vir zdravja. Skorbut, jetika in druge urbane bolezni so se pojavljale v neustreznih bivališčih. Tudi danes, ko so naši domovi in pisarne ter šole popolnoma drugačni, splošno stanje ni veliko boljše. Zato je toliko pomembneje, da v bivališča in delovne prostore spustimo čim več neposrednega sončnega sevanja. To dosežemo z velikimi okni, pozorni pa moramo biti tudi na stekla, saj so razlike v prepustnosti sončnega sevanja zelo velike, kot so različne izgube toplote.
Kemikalije nas najedajo
Naravnih virov je vse manj, nekatere smo celo že izčrpali. Zato gradbena podjetja posegajo po nadomestkih in dodatkih oziroma kemikalijah. Gradbene kemikalije niso nedolžne. Vgrajene v gradbene materiale zelo vplivajo na naše počutje, česar se ne zavedamo, dokler se ne srečamo z zdravstvenimi težavami - alergijami, pljučnimi in srčnimi boleznimi, rakom ...
Tako imenovani vonj po novem ni do zdravja prav nič prijazen ali nedolžen, saj lahko vsebuje težko hlapljive snovi, topila in druge kemikalije. Poleg tega je v vdihanem zraku veliko različnih delcev, plin radon ter mikrobiološke snovi, kot so plesni, bakterije, glivice in podobno. V trajnostni gradnji so gradbene kemikalije začeli nadomeščati z naravnimi in neškodljivimi snovmi, s tem se ukvarjajo številni znanstveniki z vsega sveta.
Porušiti ali obnoviti?
Pred ne tako dolgim časom je bilo rušenje zelo priljubljeno. Danes spet spoznavamo odlike starih stavb, kot so naravni gradbeni materiali ter masivne konstrukcije, ki še danes zadostujejo zahtevam energetske učinkovitosti. Prav tako smo od stavb začeli zahtevati trajnost, ne le trajnostnost (ohranjanje naravnih ciklusov). Njihova pričakovana življenjska doba znova narašča, vse bolj se tudi zavedamo, kako nevarno je kupovati sumljive novogradnje.
Premalo vemo o tem, kaj je skrito pod stenskimi in stropnimi oblogami, ne vemo, iz česa so narejeni talne obloge, stavno pohištvo in drugi elementi. Nikakor ne moremo vedeti, kaj se bo z njimi zgodilo čez 10, 15, 20 ali celo 50 let, kolikor je pričakovana življenjska doba. Koliko bomo morali vlagati v popravila zahtevnih prezračevalnih naprav, bomo sploh še dobili rezervne dele? V življenjski dobi stavbe povprečno le 20 odstotkov stroškov odpade na investicijo, drugih 80 odstotkov gre za obratovalne in amortizacijske stroške, predvsem popravila.
Strokovno se ta vprašanja preverjajo z analizami, ki jih boste zasledili pod kraticami LCA (Life Cycle Assesment) in LCCA (Life Cycle Cost Analysis). S takšno analizo lahko dobimo precej zanesljiv odgovor na vprašanje, ali je bolje hišo porušiti ali jo obnoviti.
Vsaj štiri petine grejo za plače
»Povej mi, kje živiš, in povem ti, kako si.« V slabem bivališču se človek ne more dobro počutiti. Zaradi slabih bivalnih razmer so bolezni zelo pogoste. Škodljivosti nekaterih starih stavb bi se morali najbolj zavedati delodajalci. Raziskave so pokazale, da bi morali večjo pozornost nameniti zaposlenim in predvsem njihovemu zdravju. To nazorno prikaže razmerje med deležem stroškov gradnje, porabljene energijo ter plač zaposlenih v objektu. Za plače zaposlenih, ki delajo v objektu, gre vsaj 80 odstotkov vseh sredstev. Delež stroškov gradnje je precej manjši, delež energije pa skoraj zanemarljiv. Vrsta drugih raziskav kaže podobno: zato se splača z boljšimi razmerami poskrbeti za zdravje in zadovoljstvo in s tem za večjo produktivnost zaposelnih ali boljši učni dosežki in zbranost učencev.
Ekologija je ekonomija
Res je pred nami obdobje, ko bomo morali vse stavbe preurediti v energetsko bolj učinkovite, saj nas bosta v to silili tako zakonodaja kot finančna situacija. A ob načrtovanju del bomo morali temeljito razmisliti tudi o tem, v kakšnem objektu bomo bivali. Kakšna bodo okna, stekla, kakšne preproge, talne in stenske obloge, pohištvo... Način pristopa k novogradnji ali prenovi zahteva temeljit razmislek o tem, kakšna bo kakovost ustvarjenih oziroma prenovljenih prostorov. In v tem primeru na odločitve ne bo smela vplivati le misel, da delamo za naše zanamce, ampak predvsem da delamo za nas same. Za naše zdravje in dobro počutje.
Ljudje so se iz vlažnih in temačnih jam selili med zidove, prostore je pokrivala streha. Dolga stoletja so domove gradili iz materialov iz bližnje okolice. Z nastajanjem mest so za gradbeni material pogosto uporabljali kamen iz opuščenih stavb, največ je bilo amfiteatrov. Industrijska doba je sprožila razcvet gradbeništva. Začeli so nastajati prvi gradbeni materiali, stavbe so se večale in množile, nezadržno je naraščalo prebivalstvo in njegov bivalni standard.
Danes se število ljudi približuje devetim milijardam. Nekateri živijo v zelo razkošnih in velikih stavbah, stanovanja večine pa so povprečna. Industrija gradbenih materialov je močna in pomembna gospodarska dejavnost, stanovanjski in delovni prostori se vse bolj spreminjajo v avtomatizirane tehnološke dosežke. Govorimo, da imamo visok standard.
Slovensko združenje za trajnostno gradnjo - GBC Slovenia bo imelo 21. maja na Brdu pri Kranju 2. konferenco trajnostne gradnje. Osrednja tema bo trajnostna prenova stavbnega sklada. Gre za najbolj obetavno področje za vnovičen zagon gradbeništva, treba je le še najti pravi vzvod, ki bo to lokomotivo celotnega gospodarstva spet spravil v tek, menijo v združenju.
Člani GBC Slovenia ob pomoči znanja in izkušenj svojih številnih partnerjev iz tujine računajo na nov uspešen dogodek ter naslednji pomemben korak združenja na poti k trajnostni gradnji in družbi. Na konferenci bodo predavali ugledni evropski akterji trajnostne gradnje. Predstavili bodo uspešne projekte trajnostne prenove, financiranja ali povezovanja ter učinke trajnostne gradnje in prenove na ekološki, sociološki ter ekonomski ravni skozi vseživljenjsko dobo stavb.
