Nepremičnine
Oglasno sporočilo

Letos denarja ne bo zmanjkalo

Nov javni poziv za dodelitev nepovratnih sredstev za energetsko prenovo stavb bo razpisan že v začetku prihodnjega leta
Avtor
23.11.2015 22:30
Čas branja: 2 min
Letos denarja ne bo zmanjkalo
Foto: Thinkstock

Vsi javni pozivi za nepovratna sredstva in posojila za občane in pravne osebe so še vedno odprti, je na tiskovni konferenci, ki jo je organizirala Zbornica za poslovanje z nepremičninami pri GZS, povedal direktor Eko sklada Hinko Šolinc. Hkrati je za prihodnje leto napovedal nov javni poziv, v katerem bo nekaj sprememb.

Ena izmed najpomembnejših novosti novega poziva, v katerem bo na voljo približno 28 milijonov evrov nepovratnih sredstev, je, da bodo do njih upravičeni tudi nepremičninski skladi. Pri večstanovanjskih stavbah bodo lahko lastniki pridobili večji delež sredstev za več ukrepov oziroma za celovito prenovo stavb. Pri eno- in dvostanovanjskih hišah sprememb ne bo.

Poziv bo objavljen že v začetku leta 2016

Eko sklad že pripravlja nov javni poziv za dodelitev nepovratnih sredstev. Hinko Šolinc je povedal, da bo predvidoma objavljen v začetku leta in ne šele konec aprila, kot se je to zgodilo letos. Najprej bodo izdali javni poziv za eno- in dvostanovanjske stavbe, nato pa tudi za večstanovanjske. Prihodnje leto bo sklad omogočil pridobivanje subvencij in posojil za lokalne skupnosti, ki bodo namenjeni novogradnji trajnostnih javnih stavb.

energetiki-okrogla11-be.1448303041.jpg.n.960px.jpg
Prihodnje leto bodo lahko nepovratna sredstva pridobili tudi nepremičninski skladi, ne glede na njihovo lastništvo oziroma organizacijsko obliko. Hinko Šolinc, direktor Eko Sklada Foto: Aleš Beno

Do leta 2050 skoraj brezogljične stavbe

Tiskovna konferenca, ki je prejšnji teden potekala na Gospodarski zbornici Slovenije, je bila namenjena predvsem predstavitvi dolgoročne strategije za spodbujanje naložb v energetsko prenovo stavb. Tilen Smolnikar, vodja energetske prenove stavb pri ministrstvu za infrastrukturo, je predstavil dolgoročni cilj strategije do leta 2050: skoraj brezogljično rabo energije v stavbah. Slovenski stavbni fond obsega približno 89 milijonov kvadratnih metrov površin, od katerih je 71 odstotkov stanovanj, 18 odstotkov poslovnih in gospodarskih stavb in 11 odstotkov javnih stavb. Celovito bo treba obnoviti 34 odstotkov nestanovanjskih in 40 odstotkov stanovanjskih in javnih stavb.

Več delovnih mest in višji BDP

Po podatkih ministrstva za infrastrukturo bo povečanje obsega naložb omogočilo odprtje od tri tisoč do 4.600 novih delovnih mest, bruto domači proizvod se bo na leto povečal skoraj za odstotek, Smolnikar pa v prihodnjih letih računa tudi na desetodstotni prihranek energije za ogrevanje in pripravo tople vode ter polovično zmanjšanje porabe tekočih fosilnih goriv v obstoječih stavbah, s čimer se bo letni uvoz naftnih derivatov do leta 2020 zmanjšal za sedem odstotkov.

Kaj predvideva dolgoročna strategija za spodbujanje naložb v energetsko prenovo stavb

• 16 odstotkov manjšo porabo končne energije v stavbah v primerjavi z letom 2005,

• 60 odstotkov manjšo porabo energije v stavbah,

• zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za 58 odstotkov glede na leto 2005,

• v obdobju 2015-2020 20-odstotno zmanjšanje izpustov prašnih delcev pri rabi energije v stavbah,

• prenovo treh odstotkov skupne tlorisne površine javnih stavb na leto.

Energetsko pogodbeništvo je že opredeljeno

Pri prizadevanjih za zmanjšanje porabe energije v stavbah ima vsaj na papirju zelo pomembno vlogo energetsko pogodbeništvo. To je omenjeno tako v dolgoročni strategiji za spodbujanje naložb v energetsko prenovo stavb kot v resoluciji o nacionalnem stanovanjskem programu med letoma 2015 in 2025. Vendar pa imajo upravniki, javne ustanove in energetska podjetja veliko vprašanj. Med drugim jih zanima, ali vlada pripravlja kakšne zakonske spremembe. Tilen Smolnikar, vodja energetske prenove stavb na ministrstvu za infrastrukturo, pojasnjuje, da je energetsko pogodbeništvo opredeljeno v zakonu o javno-zasebnem partnerstvu, ki je začel veljati leta 2007. Zato ne pripravljajo nobenih novih zakonskih ali podzakonskih aktov. Je pa Smolnikar opozoril, da je ministrstvo za infrastrukturo pripravilo smernice za izdelavo omenjenih pogodb, ki so objavljene na njihovih spletnih straneh. Do novega leta bodo te smernice nadgradili, da bodo bolj uporabne.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.