Nepremičnine
Oglasno sporočilo

S hidravličnim uravnoteženjem do pravičnih stroškov ogrevanja

Ukrep je primeren tako v energetsko delno prenovljenih večstanovanjskih objektih s toplotno izolirano fasado kot v objektih, kjer sanacije ovoja stavbe še niso izpeljali
Avtor
22.02.2016 22:30
Čas branja: 2 min
S hidravličnim uravnoteženjem do pravičnih stroškov ogrevanja
Danfoss je regulator diferenčnega tlaka vgradil v radiatorski termostatski ventil in tako razvil novo generacijo ventilov, ki so jih poimenovali Dynamic Valve (RA-DV).

Z avtomatskim hidravličnim uravnoteženjem ogrevalnega sistema odpravimo šumenje v radiatorjih in hkrati dosežemo, da bo stanovanje vedno dovolj toplo, stroški ogrevanja pa pravično razdeljeni med vse stanovalce večstanovanjskih objektov. Učinkovito ga izvedemo tudi v objektih z zapletenim razvodom cevi.

Potem ko so v stanovanjskih blokih vgradili delilnike toplote, so ljudje velikokrat začeli zapirati radiatorske ventile, nekateri stanovalci pa vgrajevati termostatske radiatorske ventile. Zato se nekateri deli ogrevalnega sistema segrejejo prehitro in preveč, drugi pa šele po daljšem času ali sploh ne. To je posledica nenadzorovanega pretoka tople vode po sistemu centralnega ogrevanja.

Rešitev je hidravlično uravnoteženje

Ucinek-hidravlicnega-uravnotezenja.1456163413.jpg.n.960px.jpg

Težavo lahko odpravimo z avtomatskim hidravličnim uravnoteženjem ogrevalnega sistema, ki je nepogrešljiv ukrep za pravilno delovanje ogrevalnega sistema v večstanovanjskem objektu. Z njim dosežemo, da ima voda ustrezno temperaturo v vseh radiatorjih v zgradbi, očitno znižamo stroške ogrevanja, zmanjšamo šumenje radiatorskih termostatskih ventilov in predvsem zagotovimo pravično delitev stroškov ogrevanja med lastniki stanovanj.

Ukrep je primeren tudi za energetsko nesanirane objekte

Ukrep je primeren tako v energetsko delno prenovljenih večstanovanjskih objektih s toplotno izolirano fasado kot v objektih, kjer sanacije ovoja stavbe še niso izpeljali. V prvem primeru zaradi boljše izolacije objekta in s tem manjših toplotnih izgub ogrevalni sistem nenadoma postane neprimeren ter povzroča veliko slabe volje in vroče krvi med lastniki. V Sloveniji je takih objektov veliko. Glavni razlog je, da po prenovi toplotnega ovoja stavbe zmanjka sredstev za hkratno prenovo ogrevalnega sistema.

Hidravlično uravnoteženje omogoča primerljive prihranke energije tudi, če ga izpeljemo pred zamenjavo toplotnega ovoja stavbe. V primerjavi z energetsko obnovo fasade je namreč investicijsko neprimerno manj zahteven ukrep s krajšo dobo povračila. Izkušnje kažejo, da je v večstanovanjskih stavbah rok vračila naložbe v hidravlično uravnoteženje od enega do treh let.

Regulator diferenčnega tlaka v radiatorskem termostatskem ventilu

Hidravlično uravnoteženje ogrevalnega sistema izvedemo z vgradnjo ventilov za avtomatsko hidravlično uravnoteženje. Klasična Danfossova rešitev zajema vgradnjo termostatskih ventilov tipa RA-N, ki omogočajo nastavitev optimalnih pretokov ogrevalne vode v posamezni radiator in vgradnjo regulatorjev diferenčnega tlaka ASV na dvižne vode oziroma odcepe ogrevalnega sistema.

V praksi se srečujemo tudi z ogrevalnimi sistemi, kjer je zaradi zapletenega razvoda ogrevalnih cevi v stavbi vgradnja klasičnih regulatorjev diferenčnega tlaka zelo otežena. Danfoss je zato klasično rešitev nadgradil tako, da je regulator diferenčnega tlaka vgradil kar v radiatorski termostatski ventil in tako razvil novo generacijo ventilov, ki so imenovani Dynamic Valve (RA-DV). Z njimi ni več težav z iskanjem lokacije za vgradnjo regulatorja diferenčnega tlaka. Vgradnja je preprosta, še bolj pa spuščanje ogrevalnega sistema v pogon. Novi ventil RA-DV se tudi idealno dopolnjuje s klasično rešitvijo.

Primer iz prakse: Naložba, ki se povrne v dobrih dveh letih

S hidravličnim uravnoteženjem ogrevalnega sistema v stanovanjskem bloku na Ulici Hermana Potočnika 37/39 v Ljubljani so stanovalci prihranili 36,5 odstotka energije na leto, kar znese dobrih 14.500 evrov. Ogrevalna površina v bloku je velika 4.751,23 kvadratnega metra. Naložba je bila vredna 51.792,43 evra, pri čemer je lastnikom uspelo pridobiti 13.318,30 evra subvencije. Naložba je tako stala 8,10 evra za kvadratni meter, letni prihranek energije pa je 3,07 evra za kvadratni meter oziroma v štirih ogrevalnih sezonah skupno 58.361,16 evra. Naložba se je lastnikom povrnila v 2,6 leta.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.