Nepremičnine
Oglasno sporočilo

Proizvajalci hiš pozdravljajo spremembe gradbene in prostorske zakonodaje

Največje jabolko spora je institut vodje gradnje, ki naj bi mu bila dodeljena prevelika vloga
Avtor
22.02.2016 22:30
Čas branja: 3 min
Proizvajalci hiš pozdravljajo spremembe gradbene in prostorske zakonodaje
Foto: Thinkstock

Javna obravnava osnutkov zakona o urejanju prostora, gradbenega zakona ter zakona o pooblaščenih arhitektih in inženirjih, s katerim želi ministrstvo za okolje in prostor povsem prenoviti področje urejanja prostora in graditve objektov, se je v petek iztekla. Ker spremembe zadevajo zelo široko področje ter posegajo v številne vloge in interese, je bilo pripomb zelo veliko.

V širok krog vpletenih sodijo investitorji, gradbena podjetja, arhitekti, projektanti, inženirji in tudi lokalne skupnosti. Spremembe zakona bodo vplivale tudi na proizvajalce montažnih hiš, ki večinoma podpirajo spremembe, vendar jih podrobno ne komentirajo.

Vprašljiva vloga vodje gradnje

Rihter-Janez.1456164940.jpg.n.240px.jpg
Janez Rihter, direktor podjetja Rihter: Predodločba investitorju zmanjša tveganja investicijske namere in mu olajša odločitev o sami naložbi.

V Rihterju so najbolj navdušeni nad predvideno zavezujočo predodločbo. Investitorji stanovanjskih hiš se nanje velikokrat obrnejo že med idejo o stanovanjski hiši, ko še nimajo izbrane primerne lokacije. »Predodločba investitorju zmanjša tveganja investicijske namere in mu olajša odločitev o sami naložbi,« pravi Janez Rihter, direktor te družbe. V Rihterju sicer pozdravljajo prizadevanja pripravljavcev zakonskih sprememb, vendar opozarjajo, da je več rešitev povsem nedodelanih, hkrati pa ne upoštevajo dejanskega položaja. Pomisleke imajo predvsem pri uvedbi novih definicij in pristojnosti nekaterih glavnih udeležencev med izvedbo projekta. Janez Rihter meni, da zakon daje preveliko vlogo vodji gradnje, zmanjša pa vlogo izvajalca, ki prevzame garancijo in vsa tveganja, povezana z gradnjo. Pooblastila vodji gradnje so nasprotujoča in na nekaterih mestih nejasno določena, zato v Rihterju menijo, da bo v praksi prišlo do zelo velikih težav pri izvajanju zakona. Opozarjajo na dilemo, ali ne bo vodja gradnje brez specifičnih znanj o montažni gradnji z usklajevanjem in koordinacijo časovno in tehnološko rušil utečeni sistem dela.

Zaščita pred nelojalno konkurenco

bozac-bogdan-05.1456164941.jpg.e.960px.jpg
Bogdan Božac, direktor Marlesa: Z ustrezno zakonodajo bi v Sloveniji preprečili vgradnjo neustreznih gradbenih proizvodov, s čimer bi se kakovost gradnje zvišala.

V Marlesu pozdravljajo pripravo novega zakona o graditvi objektov. »Področje prefabriciranih gradbenih proizvodov iz lesa oziroma gradnja objektov s temi proizvodi je preveč ohlapna, kar ne zagotavlja kakovosti zgrajenih objektov,« pravi direktor Bogdan Božac. Dodaja, da je treba zato že v zakonu jasno določiti, katere listine morajo imeti gradbeni proizvodi. Tako že obstajajo harmonizirani evropski standardi (hEN), evropski ocenjevalni dokumenti (EAD), evropske tehnične smernice (ETAG), slovenska tehnična soglasja (STS) ali slovenski nacionalni standardi (SIST). Zakon bi na področju vgradnje gradbenih proizvodov prinesel več reda, saj bi določil, da se smejo vgrajevati le tisti, ki so skladni z omenjenimi specifikacijami.

Božac še poudarja, da bi s tem lastnosti gradbenih proizvodov in načine dokazovanja skladnosti poenotili s tistimi, ki jih morajo izpolnjevati proizvodi slovenskih proizvajalcev v drugih državah članicah EU. Tam imajo vgradnjo gradbenih proizvodov natančno določeno, vse pa velja tudi za slovenske proizvajalce. »Z ustrezno zakonodajo bi v Sloveniji preprečili vgradnjo neustreznih gradbenih proizvodov, s čimer bi se kakovost gradnje zvišala,« razlaga Bogdan Božac, ki si želi zaščito investitorjev pred slabo kakovostjo in neustreznimi gradbenimi proizvodi.

Nov predlog do konca maja

Z novo gradbeno zakonodajo bi lahko postopke vodili na enem mestu, predvidena je celostna informatizacija procesov dovoljevanja, koncept izdajanja gradbenih dovoljenj temelji na načelu tako imenovane zgodbe, kar naj bi pospešilo izdajo dovoljenj.

Največje jabolko spora je institut vodje gradnje, ki ostaja, vendar je natančna definicija še stvar dogovora. Vodja gradnje prevzema odgovornost za celostno izvedbo projekta. Projekt bo moral ustrezati postavkam gradbenega dovoljenja, vodja gradnje pa bo vezni člen med projektantom in naročnikom.

S prostorsko zakonodajo želi predlagatelj povečati prožnost prostorskega načrtovanja in hitrejše prilaganje prostorskim potrebam. Pri urejanju prostora velik del prenove predvideva vzpostavitev mehanizma aktivne zemljiške politike. Ministrstvo bo predlog nove prostorske gradbene zakonodaje pripravilo do konca maja, predvidoma junija naj bi ga potrjevala vlada, sledi parlamentarni postopek.

Kakovosti ne zagotovi noben papir

struna-bregar-ana.1456164942.jpg.n.240px.jpg
Ana Struna Bregar, Odprte hiše Slovenije: Poleg zakonodaje tudi študij arhitekture v Sloveniji potrebuje nujno prenovo.

V Odprtih hišah Slovenije poudarjajo, naj zakonodaja zagotovi hitrejše postopke, pri čemer pa se zavedajo, da kakovostne gradnje in urejenosti prostora ne more zagotoviti noben papir. V Sloveniji več kot štiri petine projektantov delajo slabo arhitekturo, se prepuščajo željam investitorjev, ki o arhitekturi, gradnji in urejanju prostora nimajo ustreznega znanja. Zato je slovenski prostor degradiran in zelo uničen.

Raziskava Healthy Homes Barometer, v okviru katere so izprašali 12 tisoč anketirancev, kaže, da so za kakovost gradnje najprej odgovorni lastniki in investitorji, ki bi morali biti bolj ozaveščeni o tem, kaj njihove posledice v prostoru pomenijo za zdravje, dobro počutje in učinkovitost uporabnikov ter kakšen vpliv imajo njihove stavbe na kakovost in vrednost lokacije. »Poleg zakonodaje tudi študij arhitekture v Sloveniji potrebuje nujno prenovo. Prav tako bi se moralo za arhitekte in druge projektante uvesti obvezno strokovno izobraževanje,« pravi Ana Struna Bregar iz Odprtih hiš Slovenije, kjer vedno znova ponavljajo, da morajo arhitektura, znanost in raziskave, industrija ter politika slediti kompleksnim strukturnim spremembam procesov v gradbeništvu. Uspešno prihodnost, ki bi zagotavljala zdrav, varčen, varen in vzdržen grajeni prostor, pa bi lahko po njihovem mnenju zagotovili le z interdisciplinarnim sodelovanjem in medsektorskimi rešitvami.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.