Nepremičnine
Oglasno sporočilo

Za obsežnejšo obnovo bo mogoče dobiti več nepovratnih sredstev

Intervju: Hinko Šolinc predstavlja nov javni poziv Eko sklada
Avtor
07.03.2016 22:30
Čas branja: 4 min
Za obsežnejšo obnovo bo mogoče dobiti več nepovratnih sredstev
Foto: Aleš Beno

Eko sklad je prejšnji petek na svojih spletnih straneh in v Uradnem listu objavil osrednji javni poziv za dodeljevanje nepovratnih sredstev za nove naložbe v rabo obnovljivih virov energije in večjo energijsko učinkovitost v stanovanjskih stavbah. Več o javnem pozivu in pogojih za dodeljevanje nepovratnih sredstev nam je razložil direktor Eko sklada Hinko Šolinc.

Koliko sredstev boste letos namenili za tovrstne projekte?

Skupna vrednost sredstev po tem javnem pozivu znaša 15,8 milijona evrov. Pri tem je 1,8 milijona evrov iz Sklada za podnebne spremembe namenjenih spodbujanju vgradnje kurilnih naprav na lesno biomaso za centralno ogrevanje v starejših stanovanjskih stavbah. Do teh sredstev so upravičeni lastniki iz občin, ki imajo sprejet odlok o načrtu za kakovost zraka in kjer skladno z občinskim aktom ali lokalnim energetskim konceptom ni določen drug prednostni način ogrevanja. Milijon evrov sredstev iz Sklada za podnebne spremembe pa je namenjenih za večje spodbude nekaterim ukrepom pri obnovi starejših stanovanjskih stavb na območjih občin s sprejetim odlokom o načrtu za kakovost zraka.

Ena izmed sprememb je tudi manjši delež financiranja teh projektov. Lahko navedete, kakšni bodo ti deleži po novem?

Spodbude za izvedbo enega ali dveh posamičnih ukrepov v eno- in dvostanovanjskih stavbah oziroma v posameznih stanovanjih so manjše. Letos je za investicijo mogoče pridobiti do 20 odstotkov nepovratnih sredstev, v prejšnjih letih je bil delež priznanih stroškov 25-odstoten. Je pa treba poudariti, da je vrednost spodbude v nominalnem znesku za posamezne ukrepe nespremenjena.

Je pa ena izmed novosti, da bodo investitorji v obsežnejše energijske obnove lahko prejeli večja nepovratna sredstva. Lahko bolj konkretno navedete te deleže oziroma ukrepe, ki pogojujejo večje deleže nepovratnih sredstev?

solinc-hinko02-be.1457371757.jpg.o.240px.jpg
Hinko Šolinc

foto: Aleš Beno

Pri obsežnejši obnovi z izvedbo najmanj treh ukrepov se izračunani znesek nepovratne finančne spodbude, kot je opredeljena za posamezni ukrep, poveča za polovico, a ne sme znašati več kot 30 odstotkov priznanih stroškov naložbe oziroma ne več kot polovico priznanih stroškov naložbe pri izvedbi določenih naložb na območjih občin s sprejetim odlokom o načrtu za kakovost zraka. Sicer pa je v javnem pozivu kot poseben ukrep določena celostna obnova starejše eno- ali dvostanovanjske stavbe v stavbo, katere energijska učinkovitost bo v segmentu računske rabe energije za ogrevanje (Qh) manjša ali enaka 25 kilovatnim uram na kvadratni meter na leto. Vrednost spodbude je odvisna od neto ogrevane površine stavbe ter vrste in volumskega deleža vgrajenih toplotnoizolacijskih materialov. Najvišja spodbuda znaša 200 evrov na kvadratni meter za stavbo z najmanj 75 odstotki volumskega deleža toplotnoizolacijskih materialov naravnega izvora iz obnovljivih virov.

Kateri so ti materiali?

Gre predvsem za lesna vlakna, celulozne kosmiče in podobno.

V preteklosti se je velikokrat pojavilo tudi vprašanje nepovratnih sredstev za neto meritve (net metering). Tudi letos za te projekte ne boste podeljevali nepovratnih sredstev. Zakaj?

Letošnji poslovni načrt Eko sklada predvideva tudi nepovratne finančne spodbude za naložbe v gradnjo novih manjših naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije za samooskrbo na območju celotne Slovenije. Vendar gre za sredstva iz proračunskega Sklada za podnebne spremembe. Glede na to, da se sredstva v ta sklad zbirajo s prodajo emisijskih kuponov in da je cena teh kuponov letos precej padla, trenutno zbrana sredstva ne zadoščajo za izvedbo vseh načrtovanih ukrepov.

Kaj lahko za te ukrepe pričakujemo v prihodnje oziroma kakšno je vaše stališče do neto meritev?

Spodbujanje gradnje naprav za samooskrbo z električno energijo prinaša koristi investitorjem, ki s tem zmanjšajo zneske na računu za porabljeno električno energijo ter ogrevanje in hlajenje. Koristi ima tudi država, saj mora uresničevati cilje podnebno-energetskega zakonodajnega svežnja do leta 2020. Samooskrba gospodinjstev in manjših poslovnih subjektov z električno energijo iz obnovljivih virov energije je glavni element za doseganje velikih deležev obnovljivih virov energije. Temu se bo moralo v prihodnosti prilagoditi tudi javno električno omrežje. »Net metering« je prvi korak v tej smeri.

Druga izmed novosti je podeljevanje nepovratnih sredstev lokalnim skupnostim za investicije v novogradnje javnih stavb, ki bodo grajene po načelu trajnostne gradnje. Koliko je sredstev za te namene in kolikšen delež investicije bodo lahko lokalne skupnosti prejele?

Nepovratne finančne spodbude bodo namenjene spodbujanju energijsko visoko učinkovite gradnje novih stavb. Gre za vrtce, osnovne in glasbene šole, telovadnice, zdravstvene domove ter druge stavbe v lasti občin. Z nepovratnimi sredstvi želimo spodbuditi največji prihranek energije za ogrevanje in hlajenje, dolgoročno zagotoviti minimalne stroške za obratovanje stavb ter doseči večje kakovosti bivalnega in delovnega okolja v teh stavbah. Za navedene naložbe je letos predvidenih šest milijonov evrov nepovratnih sredstev. Spodbude bodo namenjene v skladu s sodobnimi in trajnostnimi načeli gradnje le za skoraj ničenergijske stavbe ter določene glede na neto ogrevano in prezračevano površino znotraj toplotnega ovoja stavbe, vrsto vgrajenih toplotnoizolacijskih materialov in uporabo lesa. Najvišja spodbuda bo predvidoma 400 evrov na kvadratni meter, ki jih bodo lahko prejeli investitorji v stavbe z najmanj 75 odstotki volumskega deleža že omenjenih toplotnoizolacijskih materialov naravnega izvora iz obnovljivih virov.

Kdo v Sloveniji lahko potrdi, da gre za trajnostno gradnjo?

Pogoji bodo določeni v samem javnem pozivu. V bistvu gre za gradnje, ki bodo presegale veljavne predpise, ki določajo učinkovito rabo in oskrbo z obnovljivimi viri energije. Ob izpolnjevanju pogojev, določenih v javnem pozivu, se bo spodbuda razlikovala glede na uporabljene izolacijske materiale. Pri preverjanju pogojev ne bomo uporabljali potrdil o trajnostni gradnji. Izpolnjevanje pogojev bomo preverili v projektni dokumentaciji in z ogledi na terenu.

Eko sklad ponuja tudi posojila za obnovo stavb. Po čem se razlikujejo od posojil komercialnih bank?

Za obsežnejšo energijsko prenovo stavb bodo investitorji lahko prejeli precej več nepovratnih sredstev, in sicer do 30 odstotkov priznanih stroškov naložbe, na območju degradiranih občin pa tudi do polovico priznanih stroškov naložbe.

Posojila Eko sklada imajo ugodno obrestno mero, trenutno pa še velja javni poziv iz leta 2014. Obrestna mera posojil je trimesečni EURIBOR plus 1,5 odstotka, efektivne obrestne mere so objavljene v besedilu javnega poziva. Prav tako so ugodni tudi stroški, povezani z odobritvijo posojila, kamor sodijo stroški sklenitve posojilne pogodbe, stroški vodenja posojila, zavarovalna premija, s katero se zavaruje vračilo odobrenega posojila. Ugodnost, ki jo Eko sklad ponuja investitorjem občanom, je možnost najema ugodnega posojila in pridobitve nepovratnih sredstev za naložbe, ki izpolnjujejo vse pogoje javnega poziva za kreditiranje okoljskih naložb in javnega poziva za dodeljevanje nepovratnih sredstev. Večina posojilojemalcev to možnost tudi izkoristi.

Koliko sredstev je na voljo in kakšne pogoje mora izpolnjevati investitor?

Omenjeni javni poziv je bil večkrat podaljšan, razpisani znesek pa se je povečal na 15 milijonov evrov. Občan, ki želi najeti posojilo, mora biti posojilno sposoben. Predmet posojila so naložbe v legalno zgrajenih stavbah.

Kolikšen delež naložbe lahko pokrije investitor z vašim posojilom?

Posojilo se lahko odobri do višine priznanih stroškov naložbe, vendar do največ 20 tisoč evrov in ne manj kot 1.500 evrov. Če gre za finančno zahtevnejše naložbe, kot so gradnja nizkoenergijske ali pasivne hiše, namestitev naprav za proizvodnjo elek­trične energije iz obnovljivih virov energije in obsežnejša obnova stanovanjskih stavb z izvedbo najmanj treh ukrepov, lahko posamično posojilo doseže 40 tisoč evrov, vendar ne more preseči priznanih stroškov naložbe.

Kakšno pa je zanimanje za tovrstna posojila?

Po današnjem stanju je bilo na podlagi javnega poziva iz leta 2014, ki je veljal še celo leto 2015 in trenutno še velja, podpisanih več kot tisoč posojilnih pogodb v skupnem znesku 11,4 milijona evrov.

eko-sklad-logo-1.1457371755.jpg

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.