Italijanskega ali nemškega vodje gradnje ni mogoče prenesti v našo zakonodajo, ne da bi pri tem spremenili še drugo slovensko sistemsko zakonodajo oziroma pravni red. Nadzornika gradnje je treba obdržati ter jasno opredeliti njegove naloge in odgovornosti.
Foto: Mediaspeed.net
Kot pravijo v Zboru za oživitev in razvoj gradbeništva, bi nova gradbena zakonodaja, če bi bila sprejeta, prinesla veliko zmede na področje izvajanja gradbenih projektov. Opozarjajo na zamegljevanje odgovornosti, kar na široko odpira vrata sistemski korupciji. Takšen zakon po njihovem mnenju lahko privede do vnovičnega propada gradbenih podjetij, ki so se začela postavljati na noge.Da je sistem, kot se poskuša uveljaviti z vodjo gradnje, slab in škodljiv, se strinjajo tudi drugi pridruženi partnerji zbora. Še zlasti kritični so v velikih gradbenih podjetjih. Menijo, da gre za tujek v sistemu in nasprotje interesov. Poudarjajo, da kdor izvaja projektiranje ali gradi objekt, ne more biti sam sebi nadzornik.
Če hočemo imeti velika gradbena podjetja, da bomo lahko pri velikih investicijah konkurirali tujini, ne smemo v zakon zapisati poslovnega modela, ki bo imel tendenco majhnih gradbenih podjetij. Predlog arhitektov je namreč primeren za enostavnejše in manj kompleksne zgradbe, za gradnjo hiš, a gradnja hiš v Sloveniji ni vse. Prenašati poslovni model gradnje hiše na poslovni model gradnje tovarne preprosto ne gre. Ne moremo arhitektu, ki sicer brez težav koordinira več izvajalcev pri gradnji manj kompleksne stavbe, z zakonom dati pravico, da bo koordiniral dela pri gradnji velikega investicijskega objekta, ker za to preprosto nima ustreznih znanj.
Foto: Mediaspeed.net
Tveganja prevzame gradbinec
Delovni proces arhitekta je popolnoma drugačen od delovnega procesa gradbinca. Prvi v biroju riše in načrtuje, medtem ko gradbinec na podlagi teh načrtov na terenu gradi objekt. Inštitut vodje gradnje nasprotuje temeljnim smernicam Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj pri oblikovanju investicijske zakonodaje in preprečevanju korupcije ter izogibanju konfliktu interesov pri udeležencih v gradbenih procesih.
Predlagani gradbeni zakon po mnenju članov zbora vnaša zmedo na področje odgovornosti udeležencev pri gradnji. Ni jasno, za katere naloge bo odgovoren vodja gradbišča, ki naj bi ga imenoval investitor, kaj to pomeni v odnosu do vodje del, ki ga imenuje izvajalec, in kako to vpliva na obligacijska razmerja po obligacijskem zakoniku. Pri tem je treba jasno razčistiti vloge nadzora, izvajalca in projektanta, pri čemer predlagani zakon investitorju in izvajalcu, ki prevzamejo vsa tveganja, ne daje nobenih jamstev. Zakon bi po mnenju članov zbora moral biti napisan tako, da bi bil odprt za vse poslovne modele, tako za mikro, mala, srednja in velika podjetja.
Na pogorišču velikanov rastejo nova podjetja
Verjetno je kriza, ki je doletela Slovenijo konec prejšnjega desetletja, najbolj udarila slovensko gradbeništvo. Veliki infrastrukturni projekti so za nekaj časa ustavljeni, stanovanjskih in poslovnih projektov tako rekoč ni. Največji slovenski gradbinci so propadli, njihovo premoženje se prodaja na dražbah. Velikani niso propadli zaradi krize, ampak zaradi napačnih poslovnih odločitev ter izčrpavanja podjetij.
Na pogorišču zdaj sicer rastejo nova podjetja, vendar bodo zelo težko dosegla nekdanje slovenske paradne konje. Zadnji statistični podatki o vrednosti opravljenih gradbenih del kažejo, da je bilo preteklo leto težko, nič kaj večjih rasti pa ne moremo napovedati za letos, kaj šele za prihodnje leto.
Zaposlujemo okoli 50 inženirjev, ki v različnih oblikah vodijo gradbišče ali pomagajo pri vodenju. Niti eden od teh inženirjev ni po izobrazbi arhitekt, vsi so gradbinci. Arhitekti nimajo specializiranih znanj s področja geologije, geomehanike, gradbene mehanizacije, normativov, priprave del, tehnologij izvedbe, varnosti pri delu, vodenja ljudi. Diplomanti gradbeništva ta znanja pridobijo med študijem.
Foto: Mediaspeed.net
Gradbena dela in dovoljenja lani močno navzdol
Vrednost gradbenih del, ki smo jih v Sloveniji opravili lani, je bila za dobrih sedem odstotkov nižja kot leto pred tem. Za devet odstotkov je upadla vrednost del pri inženirskih objektih, pri stavbah pa je bil lanski padec skoraj triodstoten.
Zelo podobno stanje kažejo podatki za december lani. Vrednost opravljenih gradbenih del se je na mesečni ravni znižala za slabih 13 odstotkov, pri čemer se je vrednost pri gradbenih inženirskih objektih znižala za slabih 18, pri stavbah pa zvišala za skoraj pet odstotkov. Vrednost gradbenih del je v primerjavi z decembrom 2014 upadla za dobrih devet odstotkov, pri čemer je vrednost del pri gradbenih inženirskih objektih upadla za slabih 16 odstotkov, za slabih šest pa se je zvišala vrednost pri stavbah. So pa lani upravne enote izdale 5.090 gradbenih dovoljenj za stavbe, kar je za dobrih osem odstotkov več kot leto pred tem. Slabo polovico (48,5 odstotka) so jih izdali za stanovanjske nepremičnine.
