V ospredje stopa energijska učinkovitost gospodinjstev, ki je bila doslej v senci modernizacije industrije. Evropejci bomo za dvig učinkovitosti sistemov hlajenja in ogrevanja v prihodnjih treh letih namenili več deset milijard evrov, pri čemer si lahko največjo rast obetajo proizvajalci toplotnih črpalk, solarnih rešitev in kogeneracijskih sistemov. Strokovni predavatelji so poudarili predvsem pomen sprememb v razmišljanju, do katerih lahko na ravni držav privedejo le sinergije pri razvoju inteligence ter združevanje znanja in raziskav.
Onesnažujemo, zavedno ali nezavedno
Ljudje in naše dejavnosti planetu povzročamo breme. Ozračje uničujemo s toplogrednimi plini, prst in podtalnico pa zastrupljamo z odpadki in drugimi nevarnimi snovmi. Celo tako samoumevne dejavnosti, kot je ogrevanje pozimi, se uvrščajo med večje povzročitelje onesnaženja. Neposredne posledice škodljivih izpustov plinov v okolje zaradi ogrevanja se kažejo predvsem med kurilno sezono, ko se pogosto poveča koncentracija drobnih prašnih delcev PM10 v zraku. Ti delci resno ogrožajo zdravje ljudi. Med največje onesnaževalce sodijo prav male kurilne naprave, ki niso pravilno in redno vzdrževane, za kurjenje katerih se poleg tega uporabljajo neustrezna goriva, na primer les slabše kakovosti, vlažen les, vlažni in nekakovostni sekanci ter podobno neustrezno gorivo.
Peleti zgolj za tretji svet
Posebno zanimivo mnenje je predstavil Andrea Arzà, izvršni direktor družbe Liquigas, ki je del mednarodnega koncerna SHV Energy, največjega distributerja utekočinjenega naftnega plina na svetu. »Kurjenje peletov je primerno zgolj za države tretjega sveta, na primer Indijo, kjer morajo ljudje preživeti z enim do dvema dolarjema na dan. Takrat odnos do okolja ni več med prioritetami, onesnaževanje postane sprejemljivo z vidika preživetja. A razviti zahodni svet in Evropa bi morala gledati dlje in uporabljati do okolja prijaznejše energente, čeprav so ti nekoliko dražji,« je dejal Arzà in dodal, da ljudje, ki lahko za dnevno smučarsko vozovnico in gorivo odštejejo 80 evrov in več, preprosto ne bi smeli razmišljati o kurjenju biomase in peletov, če imajo na voljo enostavne in dostopne alternative, kot je plin ali elektrika, če zadnjo proizvajamo iz obnovljivih virov. »Če elektrika prihaja iz termoelektrarne, naš ukrep ni prav nič pripomogel k manjši obremenitvi planeta,« je pojasnil Arzà.
Boj zoper izgube v omrežjih
Dobavitelji energije lahko s kakovostnim upravljanjem omrežij in distribucijskih sistemov prihranijo precejšen del sredstev. Vlaganja v pametna omrežja in nadgradnje starejših sistemov so tako med prednostnimi nalogami dobaviteljev, saj se naložbe razmeroma hitro povrnejo, če gre za nadgradnjo starejših in manj učinkovitih rešitev, praktično takoj. Z naprednimi sistemi merjenja porabe ponudniki hitreje zaznajo kakršnakoli odstopanja v distribucijskih omrežjih ter jih lahko veliko hitreje odkrijejo in odpravijo. Sodobne informacijske rešitve dodatno omogočajo zaposlenim v nadzornih centrih, da na daljavo upravljajo tako rekoč vsako napravo in senzor, ki je priključen v omrežje, kar znižuje stroške nadzora in po zaslugi napovedne analitike tudi stroške vzdrževanja omrežij.
Umetna pamet kot rešiteljica
Osrednji del ene največjih razstavnih dvoran na sejmu MCE 2016 je zasedla tematska razstava That's smart. Na njej so se različna tehnološka podjetja predstavila s svojimi pametnimi in avtonomnimi napravami, rešitvami za avtomatizacijo, fotovoltaiko in trajnostno mobilnost ter drugimi infrastrukturnimi rešitvami za dobavo ali pretvorbo energentov. Organizatorji so v navezi s podjetji poskrbeli tudi za več deset praktičnih delavnic o upravljanju sistemov hlajenja in ogrevanja ter elektrifikacije pametnih stavb. Videli smo lahko, da sodobna oprema in nadzorni sistemi postajajo vse pametnejši in samostojnejši, ker pa so založeni z obilico podatkov različnih senzorjev, lahko tudi sprejemajo boljše odločitve kot ljudje in tako mimogrede poskrbijo za naše večje udobje in varnost.
