V okviru letošnjega že sedmega festivala Odprte hiše Slovenije (OHS) bo po vsej Sloveniji na ogled sto arhitekturno kakovostnih projektov - muzejev, galerij, poslovnih prostorov, stanovanj, izobraževalnih in rekreacijskih objektov. Izbor sodobne arhitekture dopolnjuje možnost obiska nekaterih stavb, ki so zanimive za delovanje mesta. Odprte hiše so mednarodni festival, ki poteka v 35 mestih po svetu.
Festival odpira vrata več kot 100 objektov kakovostne sodobne arhitekture in izbranih javnih objektov, ki javnosti načeloma niso dostopni, a so pomembni z vidika kulturne dediščine in za delovanje družbe. Dogodek bo letos potekal med 15. in 17. aprilom po vsej Sloveniji. Na ogled bodo različni tipi objektov, od izobraževalnih, kulturnih, poslovnih, športnih, turističnih, zasebnih, zdravstvenih do lesenih in energetsko varčnih, prenovljenih objektov ter odprti prostori. Organizirani so tudi programi in vodenja za otroke, filmske projekcije, odprti biroji.
odstotkov stavb, ki so v uporabi danes, bo v uporabi tudi leta 2050.
Cilj festivala OHS je, da je v vsaki regiji v Sloveniji odprtih vsaj nekaj zanimivih objektov in spremljevalnih dogodkov. Objekte predstavljajo avtorji, lastniki in drugi strokovnjaki. S pobudo želijo omogočiti ljudem praktično izkušnjo v dobri arhitekturi. Posledično pa želijo, da bi imeli v Sloveniji čim več dobre arhitekture in izboljšano kakovost bivanja. Vsi ogledi in vodenja so brezplačni. Pri organizaciji festivala vsako leto poleg ožje ekipe sodeluje več kot 200 arhitektov, lastnikov objektov, organizatorjev dogodkov in 50 prostovoljcev.
Da arhitektura ne bo več tako odtujena
odstotkov stavb ni energijsko učinkovitih.
Tema letošnjih Odprtih hiš Slovenije 2016 je zdravje, dobro počutje in učinkovitost. Arhitektura nas spremlja vsak dan, na vsakem koraku in sodobni človek v njej preživi celo večino svojega časa. Zaradi šibkega znanja in zavedanja o pomenu kakovostno grajenega prostora se njenega pomena v vsakdanjem življenju manj zavedamo. Naše izkušnje z arhitekturo niso ozaveščene, saj večinoma nimamo priložnosti, da bi vstopili v odlične sodobne arhitekturne objekte, si jih ogledali, se o njih pogovarjali in zaznali, kako se v njih počutimo. Arhitektura je v bistvu odtujena od svojih uporabnikov, čeprav je namenjena prav njim.
Za razumevanje arhitekture potrebujemo veliko znanja in izkušenj. Za izboljšanje našega življenjskega prostora pa je pomembno dejstvo, da smo zahtevni, ozaveščeni uporabniki, ki prepoznamo in zahtevamo dobre rešitve. Izkušnje so torej tiste, ki nam dvigujejo merila in izostrujejo naše zahteve.
Zaslužimo si dobro oblikovane prostore
odstotkov energije v Evropi porabijo stavbe.
OHS je festival in platforma za praktično izmenjavo znanj s področja graditve objektov in urejanja prostora. »Spodbujamo načrtovalsko stroko, strokovnjake v industriji in izobraževanju, politike, gospodarstvo in širšo javnost k učinkovitejšemu dialogu pri gradnji objektov in urejanju prostora,« pravi Ana Struna Bregar, ena od dveh vodij projekta Odprte hiše Slovenije. Druga naša sogovornica je Lenka Kavčič, ki opozarja na sinergije in možnosti povezovanja s strokovnjaki, odločevalci, podjetji in uporabniki, da moramo skupaj ustvarjati, načrtovati in strateško zasnovati prostor, v katerem živimo. OHS se zavzema za odgovorno ravnanje s prostorom, za uveljavitev odličnosti v arhitekturi, najvišjih standardov pri gradnji in prenovi stavb.
»Zavzemamo se za vključujoč in vsem dostopen javni prostor. Prav javne stavbe in prostori bi morali postati vzor odgovornega načrtovanja in gradnje,« pravita sogovornici. Po njunem mnenju si zaslužimo boljši prostor, zato bi odlična in do uporabnika prijazna arhitektura morala postati pravilo.
Kakovostni prostori - višja učinkovitost
odstotkov časa preživimo
v notranjosti stavb.
Strokovnjaki ocenjujejo, da se zaradi ekonomskih posledic nevarnega in nezdravega delovnega okolja izgublja od tri do pet odstotkov BDP. V Sloveniji stopnja zdravstvenega absentizma znaša šest odstotkov BDP. Dnevno manjka zaradi bolniške odsotnosti 35 tisoč zaposlenih. Na zahodu je absentizem, ki je večji od treh odstotkov, kazalnik slabega vodstva in upadanja uspešnosti podjetja.
Tudi zato je letošnja tema festivala Odprte hiše Slovenije zdravje, dobro počutje in učinkovitost. Organizatorji želijo spodbuditi zavedanje o vplivu grajenega prostora na človekovo zdravje, dobro počutje in učinkovitost tako na delovnem mestu kot doma. Tematika je več kot aktualna, saj je zagotavljanje javnega zdravja ena od pomembnih nalog vsake družbe. Vse pa je povezano z učinkovitostjo zaposlenih na delovnih mestih, kar zvišuje konkurenčnost podjetja.
Odrasli preživimo na delu vsaj tretjino svojega življenja. Zato so vrsta dela, kakovost delovnega mesta in prijazno podjetje zelo pomembni za naše zdravje. S tega stališča je še posebej pomembno razmišljati o kakovosti zaprtih prostorov.
Dom naj bo udoben
milijonov Evropejcev živi v vlažnih in nezdravih stavbah, kar skoraj podvoji tveganje za nastanek astme.
Nekateri od kazalnikov kakovosti bivalnega in delovnega okolja so kakovost notranjega zraka, hrup, vlaga in naravna osvetljenost. Študija Svetovne zdravstvene organizacije iz leta 2014 ugotavlja, da ostaja skoraj povsem neraziskan vpliv kombinacije vseh teh kazalnikov na zdravje ljudi.
Evropska raziskava Barometer zdravja domov (Healthy Homes Bartometer, neodvisna študija iz leta 2015, ki jo je naročilo podjetje Velux) raziskuje odnos Evropejcev do svojih domov. Izsledki kažejo, da v Evropi razumemo svoje domove kot enega najpomembnejših vplivov na naše zdravje. Odgovornost za kakovost domov na prvem mestu pripisujejo lastnikom, drugo mesto pa si delijo arhitekti in investitorji. V svojem domu si želimo predvsem udobja, ki je eden od glavnih razlogov za obnovo domov, preostali so izboljšanje energetske učinkovitosti, privlačnost, funkcionalnost, kakovost zraka, količina dnevne svetlobe ter velikost, razgled in neškodljivi gradbeni materiali.
Učinek bolnih stavb
odstotkov višja je produktivnost na delovnem mestu pri izboljšani ventilaciji.
Svetovna zdravstvena organizacija je učinek bolnih stavb opredelila kot za dobro počutje in zdravje škodljiv vpliv, ki ga ljudje občutijo v prostorih in ga je klinično težko diagnosticirati. Sindrom bolnih zgradb je v Sloveniji precej velika neznanka. Nihče tudi ne zbira podatkov o zdravju v povezavi s slabim počutjem prebivalcev bolnih stavb. Grobe ocene pa kažejo, da je pogostost zbolevanja v bolnih stavbah za četrtino večja.
Na kakovost zraka v stavbah vplivajo gradbeni materiali, pohištvo, dekorativnih elementi in preproge. Poleg tega je treba biti pozoren na lake, lepila, tesnilne materiale, klimatske naprave, energente ter čistila, zaščitna sredstva, protipožarne premaze in dodatke, energente, ki jih porabljamo v stavbah. Izpostavljenost negativnim dejavnikom in onesnažilom v stavbah lahko povzroča draženje sluznice, glavobol, utrujenost in razdražljivost, astmo in astmi podobne simptome, suhost in razdraženost kože, prebavne motnje in druge zdravstvene težave, ki so lahko kratkoročne ali dolgoročne.
Izbor objektov, ki so uvrščeni v program OHS, opravi strokovna žirija. Njeni člani so priznani strokovnjaki s področja arhitekture, krajinske arhitekture in oblikovanja, ki presojajo prispele predloge s poudarkom na sodobni arhitekturi, inovativnih rešitvah, prilagojenosti lokaciji, možnostih spreminjanja objektov glede na potrebe uporabnikov in na trajnostni gradnji. Člani letošnje žirije so:
• izr. prof. mag. Tadej Glažar, u. d. i. a.
• Matevž Granda, u. d. i. a.
• Vesna Lenart, u. d. i. a.
• Tina Demšar Vreš, u. d. i. k. a.
• Luka Skansi, u. d. i. a.
Vsako leto ima festival OHS svoje ambasadorje. Njihova podpora festivalu kaže velik vpliv grajenega prostora na različne segmente naše družbe. Letošnji ambasadorji projekta so:
• Aleksander Čeferin, predsednik Nogometne zveze Slovenije in odvetnik v odvetniški družbi Čeferin - predsednik upravnega odbora,
• Tinkara Kovač, glasbenica, pevka in diplomirana flavtistka,
• Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic RS, in
• Jože Mermal, predsednik uprave BTC.
