Poglejte, katere projekte bo republiški stanovanjski sklad izvajal z evropskim posojilom Poglejte, katere projekte bo republiški stanovanjski sklad izvajal z evropskim posojilom Stanovanjski sklad Republike Slovenije je od Razvojne banke Sveta Evrope (CEB) pridobil posojila v vrednosti 50 milijonov evrov, ki jih bo namenil za gradnjo 800 javnih stanovanj v Ljubljani in Mariboru
Intervju s šefom Asfinaga: 'Nikdar se ne sme izbrati ponudnik z dampinško ceno' Intervju s šefom Asfinaga: 'Nikdar se ne sme izbrati ponudnik z dampinško ceno' Tako pravi Andreas Fromm, direktor avstrijskega državnega upravljavca avtocest Asfinag; seveda nas je najprej zanimalo, kako so izbrali izvajalca za gradnjo druge tunelske cevi predora pod Karavankami – izbrali so najcenejšega ponudnika
Poglejte astronomsko rast vrednosti opravljenih gradbenih del Poglejte astronomsko rast vrednosti opravljenih gradbenih del Slovenski gradbeniki so februarja letos v primerjavi s februarjem lani vrednost opravljenih del povišali za kar 40,3 odstotka; Statistični urad Republike Slovenije in gradbena podjetja so soglasni, da gre rast pripisati predvsem ugodnemu vremenu
Oglasno sporočilo

Les je zelo primeren tudi za javne objekte

Čas branja: 2 min
12.04.2016  07:30
Na letošnjem festivalu Odprte hiše Slovenije (OHS) bodo poudarili inovativno uporabo lesa v gradnji. Obiskovalci si bodo lahko ogledali 35 tovrstnih objektov.
Les je zelo primeren tudi za javne objekte
Prizidek oddelka za lesarstvo pri biotehniški fakulteti v Ljubljani
- Velikost objekta: 545 m2
- Velikost parcele: 13.231 m2
- Vrednost investicije: 740.000 EUR
- Energetska izkaznica: razred B
- Potrebna energija za ogrevanje: 34,5 kWh/m2a
- Arhitekti: Rafael Draksler, Jurij Jančar, CBD
- Gradbeni inženirji: dr. Bruno Dujič, Jurij Jančar, CBD
- Glavni izvajalec: VG5

Na letošnjem festivalu Odprte hiše Slovenije (OHS) bodo poudarili inovativno uporabo lesa v gradnji. Obiskovalci si bodo lahko ogledali 35 tovrstnih objektov.

Novinarjem so organizatorji letošnjega festivala prejšnji teden predstavili skandinavsko hišo na Kureščku nad Ljubljano in nov prizidek oddelka za lesarstvo pri biotehniški fakulteti v Ljubljani. Zlasti z zadnjim so organizatorji želeli širši javnosti pokazati, da lesena gradnja ni primerna le za stanovanjske in manjše objekte, ampak tudi za gradnjo večjih. Kot je poudaril Bruno Dujič, direktor podjetja CBD, ki je sodelovalo pri gradnji prizidka, v tujini že gradijo in projektirajo visoke lesene objekte z več kot 20 nadstropji.

Vsako leto priraste na milijone kubičnih metrov

Gradnja lesenih javnih stavb je v Sloveniji zapostavljena predvsem zaradi miselnosti investitorjev. Kot eno glavnih ovir v OHS poudarjajo predpise o požarni varnosti. Ti objekti so namreč uvrščeni v višji rizični razred kot klasično grajene stavbe, zato je treba izvesti precej dodatnih postopkov. »Dejstvo, da je letni prirast v slovenskih gozdovih skoraj 8,5 milijona kubičnih metrov, bi morali izkoristiti tako na področju zasebne, še posebej pa javne gradnje, saj bi tako z državnimi vlaganji spodbudili rabo tega lesa in razvoj novih tehnologij,« so poudarili organizatorji predstavitve.

Prizidek je prilesek

Predstavljenemu prizidku oddelka za lesarstvo zaposleni in študenti pravijo prilesek, saj je objekt lesen, in ne zidan. Zgradili so ga v pičlih štirih mesecih, in sicer od avgusta do decembra 2015. Slabih 550 kvadratnih metrov velik objekt je namenjen pedagoškemu in raziskovalnemu delu, pri čemer je jugovzhodna stran namenjena kabinetom, severozahodna prostorom za delo s študenti, vmes je hodnik. Konstrukcija objekta je iz lesenih križno lepljenih plošč, pri čemer so stenski elementi hodnika in kabinetov izvedeni kot vidne lesene stene. Prav tako je vidna lesena strešna plošča. Fasada je iz termomodificiranega lesa, pred njo pa je pas dekorativnih lesenih stebrov.

Predstavniki podjetja CBD so poudarili še eno posebnost. Lastnik objekta bo lahko ob morebitnih potrebah po novih prostorih brez težav objekt povišal. Zasnovan je namreč tako, da se vrhnji del stavbe oziroma streha preprosto odstrani, na leseno konstrukcijo pa je mogoče postaviti dodatno nadstropje. Po končanem posegu se prej odmaknjena streha postavi nazaj.

skandinavska-hisa.1460399286.jpg

Skandinavska hiša

- Leto projekta: 2008

- Leto gradnje: 2013

- Velikost objekta: 300 m2

- Velikost parcele: 1.100 m2

- Vrednost investicije: 700.000 EUR

- Arhitekti: Mojca Gregorski, Miha Kajzelj, Modular arhitekti

Skandinavski duh na Kureščku

Skandinavsko hišo so na Kureščku zgradili leta 2013, arhitekt pa je višinsko zasnovo medetaž v pritličju prilagodil krajini. Lastnik hiše Janez Bajt je najbolj aktivna leta preživel na Švedskem, kjer imajo do lesa in lesne gradnje precej bolj razvit odnos kot v Sloveniji. Na predstavitvi je poudaril, da je Slovenija najlepša država na svetu, v katero je prinesel del švedskega duha in s tem dosegel zanj najvišjo raven bivanja.

»Visoko kakovost bivanja mi omogoča več stvari. Najprej odlična lokacija, nato kakovostna gradnja in moderna oprema, s katero lahko uravnavam vse želene parametre,« nam je povedal Bajt in dodal, da za elektriko porabi okoli 200 evrov na mesec. Hiša je v celoti prezračevana, ogrevanje pa izvedeno prek toplotne črpalke.

Iz okoli 300 kvadratnih metrov velike hiše, zgrajene večinoma iz lesa, se odpirajo izjemni pogledi na Ljubljansko kotlino in Kamniško-Savinjske Alpe. V enem objektu sta ločeni bivanjski enoti. Prva je namenjena njegovemu bivanju, v drugem delu, ki je povezan tudi z manjšim velnesom, pa ob obiskih bivajo njegovi otroci z družinami.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
GRADBENIŠTVO
Slovenija
Slovenija Gradbena zakonodaja vnesla razkol v Inženirsko zbornico Slovenije 3

Matična sekcija gradbenih inženirjev predsedniku inženirske zbornice Črtomirju Remcu očita, da ne zastopa njihovih interesov in da je...

GRADBENIŠTVO
Poglejte astronomsko rast vrednosti opravljenih gradbenih del 1

Slovenski gradbeniki so februarja letos v primerjavi s februarjem lani vrednost opravljenih del povišali za kar 40,3 odstotka;...

GRADBENIŠTVO
Članki
Članki Ministrstvo za okolje in prostor: Vodje projektov za stanovanjske in javne stavbe so lahko le arhitekti 2

Vodje projektov za stavbe bodo lahko gradbeni inženirji in arhitekti, za stanovanjske in javne stavbe pa le arhitekti, naj bi pisalo v...

GRADBENIŠTVO
Slovenija
Slovenija Intervju s šefom Asfinaga: 'Nikdar se ne sme izbrati ponudnik z dampinško ceno' 1

Tako pravi Andreas Fromm, direktor avstrijskega državnega upravljavca avtocest Asfinag; seveda nas je najprej zanimalo, kako so izbrali...