Nepremičninska kriza je izbrisala dobesedno vsa podjetja, ki so bila sposobna graditi večje večstanovanjske zgradbe. Tako se v Sloveniji že vsaj pet let ni začela večja gradnja novih stanovanj, novih projektov tudi še ni videti. Trg spet oživlja, prometa z rabljenimi stanovanji je čedalje več, novogradenj pa ni.
V Sloveniji so propadla skoraj vsa podjetja, ki bi bila sposobna zgraditi večje stanovanjske stavbe. Vrnila se ne bodo nikoli, novih igralcev za zdaj še ni, pri čemer tujih razvijalcev projektov Slovenija ne zanima. V dobrih osmih letih od začetka tako imenovane ledene dobe pa so se pravila na trgu povsem spremenila. Sestava povpraševanja je popolnoma drugačna, kupci natančno vedo, kakšno stanovanje potrebujejo in kje bodo lahko udobno živeli. Predvsem pa niso več pripravljeni plačevati za površine povsem neuporabnih hodnikov. Prodala se bodo le stanovanja z racionalnimi in funkcionalnimi tlorisi. Časi, ko so od 80 do sto kvadratnih metrov velika trisobna stanovanja šla za med, so minili.
Ljubljana potrebuje novogradnje
Mirko Klemenčič, direktor nepremičninske agencije MKA, ne more oceniti, koliko novogradenj bi danes potrebovali v Ljubljani, ker večjih novih projektov ni. Največ povpraševanja je po dvo- oziroma trisobnih stanovanjih, velikih od 50 do 65 kvadratnih metrov.
»Vsekakor bi glede na povpraševanje potrebovali več novih stanovanjskih enot, ki bi jih lahko prodali po 2.300 do 2.700 evrov za kvadratni meter, odvisno od lokacije in kakovosti gradnje,« pravi Klemenčič. Po njegovem mnenju bi bila lahko cena tudi višja. Ugotavlja, da so kupci zdaj veliko bolj zahtevni. Zelo so pozorni na kakovost gradnje, lokacijo, tlorisne rešitve in ekološke standarde.
V Mariboru bi potrebovali 300 novih stanovanj
V Mariboru, kjer od začetka krize ni bilo večjih novih investicij v stanovanjske projekte, bi po besedah direktorja nepremičninske družbe INSA Branka Potočnika ta trenutek potrebovali vsaj 300 novozgrajenih stanovanjskih enot. »Največ zanimanja je za eno- in manjša dvosobna stanovanja, ki smo jih včasih imenovali enoinpolsobna, ter večsobna razkošna stanovanja, z dobro razporeditvijo prostorov,« pravi Potočnik. Poudarja, da bi bile cene, po katerih bi jih lahko investitorji prodali, odvisne od lokacije in urejenosti ter opremljenosti nepremičnine. Povprečno bi lahko kvadratni meter prodali za 1.400 evrov.
Potočnik zelo dobro pozna preference kupcev stanovanj in daje priporočila, kako naj projektanti snujejo morebitna novozgrajena stanovanja. Enota, ki meri od 45 do 50 kvadratnih metrov, mora imeti ločen spalni del, čeprav je majhen, saj je okoli 50 kvadratnih metrov velike garsonjere za 60 tisoč evrov zelo težko prodati. Bivalni prostori morajo biti svetli, projektanti pa morajo predvideti mesta za postavitev potrebnega pohištva.
Večje enote morajo imeti primerno velike spalnice, ki so lahko tudi prijetne otroške sobe, morebitni mrtvi koti naj bodo garderobne omare, vse sobe morajo imeti normalna okna, ki prepuščajo dovolj dnevne svetlobe.
Kranj potrebuje okoli 30 stanovanj na leto
Povsem enako je v Kranju. »Letno bi potrebovali od 20 do 30 stanovanj, vendar jih ni,« pravi Thomas Krelj, direktor nepremičninske agencije Fesst. Meni, da bi lahko prodajalci novozgrajenih stanovanj ceno postavili pri okoli 1.700 evrih za kvadratni meter. V Kranju bi potrebovali od 20 do 30 novih stanovanj na leto, tako da Krelj vidi priložnost za investitorje, ki bi razvili projekte za največ 24 stanovanj. Pristop mora biti povsem drugačen kot v preteklosti, ko so se gradili večji kompleksi z več deset enotami. Na drugi strani Krelj poudarja, da bodo morali razvijalci projektov upoštevati, da bodo lahko prodali le kakovostne novogradnje, ki bodo na ugodnih lokacijah.
