»Poplave so del naše stvarnosti. Zaradi lege Slovenije na stičišču sredozemskega, celinskega in alpskega podnebja so tudi vremenski procesi burni, padavin je v primerjavi z drugimi evropskimi državami v Sloveniji precej. Julijske Alpe so eden najbolj namočenih delov Evrope. To so idealne razmere za nastanek poplav, zato jih ne moremo šteti za neobičajne. Nasprotno, poplave v Sloveniji so povsem običajen pojav, res pa je, da je teh dogodkov v zadnjih letih vse več,« pojasnjuje Janez Polajnar iz Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO).
Neposredno škodo zaradi vremena v Sloveniji merimo v milijardah evrov. Leta 2014 so bile zaradi poplav prizadete vse slovenske regije. Zgodili so se trije večji poplavni dogodki. V zadnjih desetih letih je bilo tako precej več poplav kot na začetku 20. stoletja. Pogostejše so začele postajati po letu 1980, od leta 2007 pa skoraj ni bilo leta brez večje poplave.
Škoda, ki je nastala kot posledica vremenskih pojavov v zadnjih desetih letih, v povprečju pomeni 13-odstotni delež vseh likvidiranih škod skupaj v tem obdobju v Zavarovalnici Triglav. Polovica tovrstnih škod so izplačali zaradi posledic toče, sledijo viharji in neurja z 20 odstotki ter poplave s 17 odstotki.
[Več člankov o okolju v rubriki Trajnostni razvoj portala Financ Okolje in energija.]
