Po Gašperšičevih besedah bencinskega centa ta trenutek ni na vidiku, so pa na ministrstvu letos za investicijsko vzdrževanje cest namenili 100 milijonov evrov, prihodnje leto pa 115 milijonov evrov. Pozneje se bodo sredstva povečala na 150 milijonov evrov na leto in več, s čimer naj bi začeli zmanjševati propadanje cestnega omrežja.
ZAS kot platforma za sodelovanje in povezovanje
Zlato infrastrukturno investicijsko pravilo pomeni stabilen proračun, vsaj petletni drsni plan in enakomerna vlaganja v ceste in železnice. »Je ključ za razvoj panoge, ne samo asfalterske, ampak tudi vseh drugih,« je dejal Slovenko Henigman, predsednik ZAS. Poudaril je, da je uvedba zlatega infrastrukturnega investicijskega pravila veliko pripomogla k temu, da je ZAS uspešno prestal težko obdobje po letu 2008, ko je propadlo pet izmed osmih največjih proizvajalcev asfalta. »Pokazali smo svojo robustnost in se celo okrepili ter podjetjem omogočili platformo za sodelovanje in povezovanje,« je dejal Henigman.
V dvajsetih letih obstoja je neprofitno in strokovno Združenja asfalterjev Slovenije organiziralo 120 različnih dogodkov z več kot 12 tisoč udeleženci iz Slovenije in tujine, pripravili so 468 referatov, izdali pa so 50 zbornikov, biltenov in strokovnih gradiv ter tri asfalterske knjige. Zadnjo izmed njih z naslovom asfalt 3 so predtsvili prav na slavnostni prireditvi ob 20. obletnici delovanja.
V Sloveniji lahko govorimo o industriji asfalta
»S svojim delovanjem smo povezali vse akterje, povezane s asfalterstvom, nadgradili pomen kakovostne gradnje cest in opozarjali na nujnost vlaganja v razvoj in vzdrževanje slovenskih cest,« je še dejal Henigman in dodal, da so prav njihove aktivnosti omogočile, da se je asfalterstvo dvignilo na višjo raven, tako da lahko danes upravičeno govorimo o industriji asfalta v Sloveniji.
Uspešno zagotavljanje specifičnih asfalterskih znanj
Dekan Fakultete za gradbeništvo in geodezijo prof. dr. Matjaž Mikoš je med drugim poudaril, da asfaltna industrija potrebuje odlične strokovnjake v celotnem spektru delovanja. Delo poleg v šoli pridobljene izobrazbe zahteva tudi specifična znanja, ki jih lahko zagotovi samo industrija. To vlogo s svojimi usposabljanji zagotavlja ravno ZAS.
Nove tehnologije razvite, treba jih je začeti uporabljati
Asfalt so za gradnjo cest prvič uporabili v Mezopotaniji tri tisoč let pred našim štetjem. Od takrat se je ta material, ki velja za najstarejši gradbeni proizvod, spreminjal, nadgrajeval in uveljavljal vse do danes.
Generalni sekretar Evropskega asfalterskega združenja (EAPA) Egbert Beuving je dejal, da bo morala slovenska asfaltna industrija odpreti pot okoljsko in trajnostno naravnanim tehnologijam, ki jih razviti svet vedno več uporablja. Henigman je pojasnil, da smo tehnologije, kot so ponovna uporaba asfalta, tople asfaltne zmesi in manj hrupni asfalti, v Sloveniji že preverili na poskusnih poljih in s simuliranimi preskusi v laboratoriju. »Za širšo uporabo pa predlagamo pripravo programa, katerega uveljavitev bo omogočila, da se začnejo v polni meri tudi uporabljati,« je dejal predsednik ZAS. Da je prihodnost v novih tehnologijah in njihovi uporabi, se je strinjal tudi predsednik uprave podjetja Pomgrad Igor Banič.
