Na posvetu Les v urbanem okolju, ki so ga organizirali v okviru razstave Čar lesa v Cankarjevem domu, so profesorji, inženirji in arhitekti predstavljali svoj pogled na uporabo lesa v vseh vrstah gradnje. Govorili so tudi o tehnologijah zaščite in trajnostnih pristopih k izkoriščanju lesnih materialov.
Opečnata stena je 4,5-krat težja od enako izolativne lesene
Tajda Potrč je primerjala enako izolativni steni iz lesa in opeke. Opečnata je težka 312 kilogramov in debela 545 milimetrov, lesena stena z enako toplotno prevodnostjo pa je težka 69 kilogramov in debela 405 milimetrov. Pri končnem izračunu trajnostnih elementov se predvsem zaradi količine oziroma teže materialov les v posameznih kategorijah izkaže kot bolj trajnosten material.
Lesena gradnja ima lahko negativni ogljični odtis
Razstava Čar lesa bo odprta do nedelje. Organizator razstave in posveta, Oddelek za lesarstva na ljubljanski Biotehniški fakulteti, želi z razstavo in spremljajočimi dogodki prikazati različne možnosti uporabe lesa in v ljudeh prebuditi pozitiven odnos do te surovine, ki jo imamo v Sloveniji v izobilju, njegovo rabo pa smo v bližnji preteklosti zmanjšali na minimum.
»Lesena gradnja se zelo dobro izkaže pri nočnem hlajenju v poletnem času izjemno dobro pa odgovarja tudi protihrupnim zahtevam,« je povedal dr Roman Kunič z ljubljanske fakultete za gradbeništvo in geodezijo. Opredelil je okoljske vplive konstrukcijskih materialov. Masivne gradnje iz opeke in betona imajo po njegovih besedah precej večji ogljični odtis kot skeletna gradnja iz aluminija, lesena skeletna gradnja pa se v tem pogledu še prav posebej izkaže, saj ima lahko tudi negativni ogljični odtis.
Kunič arhitektom svetuje, naj pri izbiri materialov kritično presodijo vse lastnosti, predvsem pa naj preučijo vse učinke različnih gradbenih materialov.
Moderna arhitektura črpa iz kulturne dediščine
»Moderni arhitekturni pristopi se zgledujejo po elementih kulturne dediščine,« je dejala Mina Hiršman z ljubljanske Fakulteta za arhitekturo, ki je predstvila enostanovanjsko hišo, ki spominja na tradicionalni slovenski kozolec.
Hiršmanova je opozorila, da se je že v preteklosti spodnja etaža gradila masivno, konstrukcija zgornjih etaž je bila lesena. S tem se je les odmaknil od vlažnih tal. Podoben princip gradnje lahko velikokrat vidimo tudi v sodobni gradnji, le da je kamen zamenjal beton.
Snujejo že lesene stavbe z 80 nadstropji
Dr. Milan Šernek z Oddelka za lesarstvo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani je povedal, da v svetu obstajajo že projekti za 80-nadstropne stavbe, zgrajene iz lesnih kompozitov. Z lesnimi kompoziti lahko po njegovih besedah odpravimo pomanjkljivosti naravnega lesa in dosežemo višje trdnosti v določenih smereh, prav tako pa je mogoče izdelati nosilne elemente večjih dimenzij. Polega tega lahko povišamo nosilnost in druge lastnosti ter enakomerno porazdelimo napetosti.
Lepljeni lameliran les za več kot sto metrov dolge nosilce
Med najbolj uporabljenimi kompoziti je lepljeni lameliran les, s katerim izdelujejo tudi več kot sto metrov dolge nosilce za mostove in konstrukcije športnih dvoran. Drugi je križno lepljen les, kjer lamele tečejo v dveh smereh, s čimer dobimo večjo stabilnost. »Povpraševanje po tem materialu je zelo veliko, zato je škoda, da ga v Sloveniji še ne proizvajamo. Ena izmed prednosti tega kompozita je, da lahko z njim nadgradimo obstoječi objekt,« je dejal Šermek.
Zaradi neznanja lahko les propade v enem samem letu
»Les zahteva upoštevanje pravil. Z različnimi postopki za zaščito lesa se varuje njegova funkcionalnost, predvsem pa je potrebno pravilno konstruiranje,« je dejal dr. Franc Pohleven z Oddelka za lesarstvo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani in dodal, da je razkroj lesa naraven proces, ki ga lahko upočasnimo za stoletja in tisočletja.
»Naravna barva lesa je siva, je patina. Nepravilna uporaba premazov naredi več škode kot koristi. Največ k propadanju lesa pripomore človeško neznanje,« je še dejal Pohleven in dodal, da bi morali arhitekti in gradbeniki poznati vrste lesa in njihovo odpornost ter uporabiti tiste vrste, ki najbolj kljubujejo zunanjim vplivom. »Predvsem je treba upoštevati izkušnje lesne gradnje iz preteklih stoletij. Les lahko zdrži stoletja, zaradi neznanja pa lahko tudi v gradbeništvu propade po dobrem letu dni. Ker les najdlje zdrži v suhem okolju, je treba pri konstrukcijah predvideti sušenje površin in preprečiti daljši stik z vlažnimi podlagami.«
