Med tujimi kupci slovenskih nepremičnin prevladujejo Italijani, Hrvati, Avstrijci, Nemci in Angleži. Verjetno bi lahko med najpogostejše tuje kupce uvrstili tudi Ruse, vendar jih statistika ne zaznava, saj nepremičnine kupujejo prek podjetij. Zato nimamo nobenih natančnih podatkov.
Italijani iz mest bežijo na Kras
Italijani seveda tradicionalno kupujejo ob zahodni meji, največ nepremičnin pa pokupijo na Krasu. Kot pravi Marijan Suša, direktor sežanske nepremičninske družbe Ruj, kupci prihajajo iz Trsta in njegove okolice. Umikajo se mestnemu vrvežu in iščejo mir v dobro urejenih manjših in mirnih krajih z zagotovljeno infrastrukturo. »Lokacije zunaj velikih mest so v Sloveniji, lahko rečemo na Krasu in okolici, precej cenejše kot podobne v Italiji, predvsem se to pozna pri tekočih stroških bivanja in vzdrževalnih stroških nepremičnine,« pravi Suša in opozarja na še en dejavnik, ki je zelo pomemben za nakup. Nepremičnina ne sme biti od meje oddaljena več kot deset kilometrov, saj velika večina italijanskih kupcev dela v matični državi.
Drugo pravilo je, da mora biti hiša vseljiva, pri čemer obstajajo izjeme, vendar so res redke. Prav tako so lahko zelo različne cene, ki so zanimive za italijanske kupce, a velika večina nepremičnin, ki jih kupijo Italijani, stane med 150 in 170 tisoč evri. Marijan Suša je na koncu še dodal, da se italijanski kupci po selitvi v Slovenijo vedejo izjemno spoštljivo.
Statistika kaže eno, praksa pa drugo
V nasprotju s podatki finančne uprave pa direktor nepremičninske agencije Nepremičnine SV Tomaž Poredoš pravi, da v njihovi agenciji zaznavajo manj transakcij, se pa je spremenila sestava tujih kupcev. »Še pred dvema letoma je bilo v Pomurju veliko povpraševanja ruskih kupcev, zdaj jih je precej manj, saj so v Rusiji povišali davke za tiste, ki imajo naložbe v tujini, prav tako se zelo pozna njihova kriza,« pravi Poredoš. Kot dodaja, se je zaradi brexita spet ustavilo tudi povpraševanje Britancev, kar je logično. Tujci, stalno je povpraševanje severnih sosedov Avstrijcev, kupujejo vse vrste nepremičnin, predvsem pa apartmaje, hiše in vikende. V teh nepremičninah opravljajo poslovne storitve, veliko se jih tudi za stalno preseli v Slovenijo. Drugi vlagajo v počitniške apartmaje, jih oddajajo in nekaj tednov na leto v njih preživijo svoj dopust.
Rusov statistika ne zazna
Precej nepremičnin kupijo tudi ruski državljani, vendar jih ne morejo kupovati kot fizične osebe, ampak kot podjetja. Zato jih statistika finančne uprave ne zajame. Podatke o tem, koliko podjetij imajo v Sloveniji, smo pridobili iz baze AJPES, kjer dodajajo, da ne spremljajo, za katere namene ruski državljani v Sloveniji ustanavljajo podjetja.
Tako gre za podatke, ki nikakor ne morejo biti pravilni in jih navajamo le kot približke, ki nakazuje gibanje nakupa slovenskih nepremičnin. Lani so ruski državljani v Sloveniji ustanovili 136 podjetij, kar je za skoraj polovico manj kot predlanskim, število pa je bilo zelo primerljivo z letom 2014.
Kot nam je povedal direktor kranjske nepremičninske agencije Thomas Krelj, je v Rusiji zelo veliko kapitala, ki se seli v druge države. Slovenijo prepoznavajo kot destinacijo, kjer so poslovne nepremičnine dostopne. Zanimajo se za manjše trgovske in pisarniške stavbe, pri čemer iščejo desetodstotni letni donos, kar je nemogoče doseči, zato kupujejo tisti, ki se zadovoljijo z osemodstotnim donosom, ki je bolj realno dosegljiv.
Tudi stanovanjske nepremičnine so v Sloveniji precej bolj dostopne kot v zahodnih državah, je pa težava v tem, da so premalo kakovostne. Ruski kupci stanovanjskih nepremičnin iščejo dražje enote, vendar pa morajo te višjo ceno tudi upravičiti. Nekateri ruski državljani se preselijo v Sloveniji in pri nas tudi živijo, saj tu opravljajo posle, drugi prihajajo v Slovenijo občasno.
