Leta 2018 je predviden začetek gradnje druge cevi predora Karavanke. Po mnenju poznavalcev gradnje predorov je iluzorno pričakovati, da bi bilo vsaj za gradnjo polovice predora izbrano kakšno slovensko podjetje. Povsem nemogoče pa je napovedati, kdo bo gradil predore na drugem železniškem tiru med Koprom in Divačo, če bo do tega sploh prišlo. Največji slovenski gradbinec SCT, ki je gradil tudi predore na slovenskem avtocestnem križu, je propadel, enako se je zgodilo z njegovim največjim podizvajalcem Primorjem.
Geologi ne morejo odkriti vseh pasti
Trenutno imajo največ znanja, izkušenj in referenc z gradnjo predorov avstrijska, švicarska, italijanska in skandinavska podjetja, vendar so njihova znanja omejena na specifike podzemnih geoloških sestavov, kjer gradijo.
»Bolj kot tehnološka opremljenost so pri gradnji predorov pomembni znanje in izkušnje,« pravi Angelo Žigon, direktor projektantskega podjetja Elea IC. Gradnjo predorov spremlja veliko nepredvidenih dogodkov, zato je ta gradnja zelo posebna. Le izkušeno podjetje se na te dogodke lahko hitro in pravilno odzove, drugače se gradnja lahko zelo podaljša in podraži. »Pri gradnji cest, mostov in drugih infrastrukturnih objektov so pogoji povsem jasni, zelo težko pa je, kljub podrobnim geološkim raziskavam, predvideti, na kaj bo graditelj naletel pod površino, še manj pa, kakšne bodo posledice,« razloži Angelo Žigon.
Znanje ni izpuhtelo, ga je pa treba obnavljati
Jakob Likar z Inženirske zbornice Slovenije (IZS) pa opozarja, da smo v Sloveniji z domačim znanjem izvedli veliko kakovostnih projektov, pri čemer poudarja gradbeno dovršen in moderno opremljen predor Kastelec. Gradbinci so tako pri gradnji naleteli na kraške kaverne, odprte prelomne cone in kamninske zloge z različnimi poroznostmi. Zato so morali izvajalec, inženirji in projektant tesno sodelovati. Pogoste spremembe v hribinski zgradbi so namreč zahtevale originalne tehnične rešitve, podrobne računske analize in strokovne utemeljitve. S tem in podobnimi projekti so slovenski inženirji pridobili znanja za načrtovanje in gradnjo predorov. Znanje ni izpuhtelo, vendar ni ustreznih projektov. »Stroka se razvija, zakonodaja, tehnični predpisi in standardi se hitro spreminjajo, znanje inženirjev pa, če se ne obnavlja, peša,« opozarja Likar, ki se zavzema za obvezno strokovno usposabljanje članov IZS.
Vodijo projektiranje druge cevi pod Karavankami
Povsem drugače je pri projektiranju predorov, saj projektantskih podjetij finančna kriza ni tako prizadela kot gradbenike. Res je, da so morali nove posle poiskati v tujini, vendar so s tem le pridobili izkušnje in tudi reference.
Elea IC konkretno sodeluje v mednarodnem konzorciju za gradnjo druge cevi predora Karavanke. V skupini podjetij vodijo koordinacijo projektiranja celotne cevi, poleg tega sami projektirajo najzahtevnejše dele tega predora. »Veliko informacij smo pridobili pri gradnji prve cevi, kjer je prihajalo do velikih odkruškov. Z novimi pristopi in ustreznim projektiranjem bomo lahko takšne incidente preprečili,« pravi Žigon. Poleg tega so projektirali sanacijo slovenskih predorov Golo rebro, Pletovarje in Golovec, sodelujejo pri projektiranju predorov Semmering, Stuttgart S21 in Brenner, njihovi projektanti pa so še na Norveškem, v ZDA in Turčiji.
Elea IC je projektirala številne predore v Sloveniji in tujini. Najzahtevnejše je bilo projektiranje šentviškega predora, saj so poleg glavne cevi zgradili tudi dve priključni kaverni. »Skupaj smo z gradbincem SCT izvedli kar 42 gradbenih faz, ki smo jih morali ustrezno projektirati in povezati. Če bi šlo kjerkoli kaj narobe, bi se lahko gradnja zavlekla tudi za leto dni,« je povedal Angelo Žigon.