Nepremičnine

(Intervju) Slovenko Henigman, Združenje asfalterjev Slovenije: Za obnovo državnih cest imamo letno 160 milijonov evrov, potrebovali bi jih vsaj še sto milijonov

»Slovenski asfalterji in gradbinci potrebujemo poštene pogodbe, kjer so tveganja enakomerno porazdeljena med naročnika in izvajalca. Le tako bodo slovenski gradbinci uspešno poslovali in sledili modernim smernicam,« pravi Slovenko Henigman, predsednik Združenja asfalterjev Slovenije. Dodaja, da ceste ne jokajo - vanje smo vložili veliko denarja in znanja, so naše največje družbeno bogastvo, zato je nerazumljivo, da s slabim vzdrževanjem povzročamo tolikšno škodo.

Podporniki obveščajo

FINANCE
Nepremičnine
Marles premierno predstavlja novo pritlično hišo Bonus
Nepremičnine
DAN ODPRTIH VRAT
NepremičninePodpornik projekta Marles premierno predstavlja novo pritlično hišo Bonus

V okolici Kranja si jo boste lahko ogledali na dnevu odprtih vrat

FINANCE
Nepremičnine
Marles vabi na prvi sejem inovativnih bivalnih rešitev
Nepremičnine
NepremičninePodpornik projekta Marles vabi na prvi sejem inovativnih bivalnih rešitev

Na treh različnih lokacijah bo od 23. do 25. marca 2023 na ogled pet različnih Marlesovih hiš, postavljenih na ključ.

FINANCE
Nepremičnine
Marles vabi na dan odprtih vrat v naselju DRENovo
FINANCE
Nepremičnine
Poletna šola fakultete za gradbeništvo in geodezijo
09.06.2016 10:55
Čas branja: 6 min
(Intervju) Slovenko Henigman, Združenje asfalterjev Slovenije: Za obnovo državnih cest imamo letno 160 milijonov evrov, potrebovali bi jih vsaj še sto milijonov
»Na leto bi morali prenoviti vsaj 250 kilometrov državnih cest,« pravi Slovenko Henigman, predsednik Združenja asfalterjev Slovenije.

Koliko denarja izgubljamo s slabim vzdrževanjem cest?

Nemci so izračunali, da s slabim vzdrževanjem njihovih cest in prometne infrastrukture vsak dan izgubijo približno 13 milijonov evrov.

Za Slovenijo nimam izračunov, Nemci pa so izračunali, da s slabim vzdrževanjem njihovih cest in prometne infrastrukture vsak dan izgubijo približno 13 milijonov evrov. Zato bodo za obnove po pomembnosti višje uvrščenih cest postopoma povečali sredstva na osem milijard evrov. Danes za ta namen porabijo pet milijard evrov.

Ali v Sloveniji državne ceste krpamo ali celostno obnavljamo?

Zaradi pomanjkanja sredstev zelo veliko krpamo. Pred nekaj leti so bila sredstva za investicijsko vzdrževanje in obnove tako rekoč ukinjena, čeprav se je že prej vlagalo premalo. Slovenija ima šest tisoč kilometrov državnih cest. Po statistiki smo jih v zadnjih desetih letih obnovili okoli sto kilometrov na leto, kar pomeni, da pride vsak odsek na vrsto po 60 letih. Povejte mi, katera cesta to lahko prenese? Normalno je, da cesta do prvega ukrepa v povprečju zdrži 15, 20 let, več pač ne.

Koliko denarja bi potrebovali?

Na leto bi morali prenoviti vsaj 250 kilometrov državnih cest - nekaj jih je treba zakrpati, nekaj celostno obnoviti. Delati je treba sistematično. Včasih je bolje, da se določen že močno dotrajan odsek pusti povsem propasti in se ga obnovi šele potem, ko rešimo bolj ohanjenega. S pravilnim načrtovanjem in gospodarjenjem lahko privarčujemo veliko. V Sloveniji imamo zelo dobro razvite računalniške sisteme za gospodarjenje z vozišči PMS (Pavement Management System, op. a.). Če me že sprašujete o denarju, letos bo za obnove državnih cest namenjenih okoli 160 milijonov evrov. Potrebovali bi jih še vsaj sto milijonov evrov.

Jih bomo namenili?

Okoli dve tretjini državnih cest sta že zdaj v slabem in zelo slabem stanju.

Vsako leto naj bi se po zagotovilih ministrstva za infrastrukturo za obnove cest namenilo okoli deset milijonov evrov na leto več, lahko tudi še več. To ni zanemarljiv denar, vendar bomo s tem zelo težko ustavili propadanje slovenskih cest. Okoli dve tretjini državnih cest sta že zdaj v slabem in zelo slabem stanju.

Kako pa je z vzdrževanjem avtocest, za katere skrbi Dars?

Dars je vzdrževanje cest okrepil, pri čemer je v najhujši krizi med letoma 2011 in 2013 vlagal občutno premalo, manj kot 50 milijonov evrov na leto. To je bila napaka, saj je bilo takrat manj prometa, potreba po teh delih pa zelo velika. Imamo namreč odseke, kjer so vozišča poddimenzionirana in prepozni ukrepi so najdražji. Na srečo je Dars v zadnjem času nekoliko spremenil filozofijo in je začel krepiti investicijski ciklus. Če se sorazmerno primerja z Avstrijci in Asfinagom, pa ima še veliko manevrskega prostora.

Kakšne pogoje poslovanja si želijo slovenski asfalterji?

Za celotno vzdrževanje cest je najprej treba narediti vsaj šestletni in prilagodljiv načrt vzdrževanja ter za to zagotoviti stabilne proračune. Temu pravim zlato infrastrukturno pravilo, ki ne pomeni nič drugega kot stabilnost vlaganj, pa ne le v ceste, tudi v železnice in druge transportne sisteme. Tako se operativa lahko prilagodi in pripravi. S tem so tudi učinki in pozitivni vplivi na gospodarstvo najboljši.

Kako so torej asfalterji prebrodili krizo?

Slabo. Pet od osmih največjih jih je propadlo. Več strokovnjakov, ki jih v panogi nikoli ni bilo veliko, je odšlo v druge panoge, razvoj se je upočasnil, bolj kot ne smo ostali prepuščeni sami sebi.

Je bil razlog tudi izčrpavanje podjetij, kot se je dogajalo v gradbeništvu?

O izčrpavanju je bilo veliko napisanega, tega vzroka ne izključujem. Vendar pa je bilo pomembno izjemno veliko nihanje del na slovenskih cestah. Tako so naročila z 800 milijonov evrov v dveh, treh letih upadla na 50 milijonov evrov. Vemo, da so investicije v proizvodnjo visoke, zato takšnih nihanj tudi večina tujih podjetij ne bi preživela. Ko kažemo grafikone rasti oziroma zmanjšanj obsega del našim kolegom v tujini, samo zmajujejo z glavami. Prav zato potrebujemo načrtno, dolgoročno in stabilno načrtovanje in financiranje.

henigman-slovenko-006-jm.1465460963.jpg.c.960px.jpg
Slovenko Henigman: »Za celotno vzdrževanje cest je najprej treba narediti vsaj šestletni in prilagodljiv načrt vzdrževanja ter za to zagotoviti stabilne proračune.«

Kakšna je lastniška sestava asfaltnih obratov v Sloveniji?

Lastništva so različna. Velika slovenska gradbena podjetja imajo lastne asfaltne obrate, kar je tudi prav. Določeni obrati so v delnem lastništvu gradbenih podjetij, lahko pa so lastniki samostojni in asfalte prodajajo na trgu.

Kakšno je stanje na trgu?

Asfalterje zelo pestijo tudi znova rastoče cene bitumna.

V Sloveniji imamo trenutno pet, šest večjih in resnih podjetij, ki so se lani in predlanskim finančno ustalila ter pripravila dolgoročne poslovne načrte. Lahko rečem, da so razvojno usmerjena, vendar je letošnje leto spet zelo vprašljivo, saj imamo največji, več kot 30-odstotni upad gradbenih del. Cene so se zelo znižale, tudi za polovico. Tako se danes izgublja akumulacija, nabrana v minulih dveh letih. Asfalterje zelo pestijo tudi znova rastoče cene bitumna.

Jih ne morejo prenesti v končno ceno?

Ne,saj imajo asfalterji z odjemalci podpisane dolgoročnejše pogodbe, ki temeljijo na nižjih cenah bitumna, kot so pač veljale pred kratkim. Te škarje zato zelo grozijo tej panogi.

Koliko imamo asfaltnih baz v Sloveniji?

Vseh nekoliko večjih je 16, tako rekoč vsaka pa ima svoj laboratorij, kjer kemiki, fiziki in gradbeni inženirji razvijajo asfaltne zmesi, delajo recepture in opravljajo raziskave in simulacije, kako se materiali obnašajo pri postavljenih pogojih. Prav v teh laboratorijih razvijajo ustrezne postopke za uvajanje krožnega gospodarstva.

Je teh obratov dovolj ali jih je preveč?

Mislim, da jih je dovolj. Vedeti moramo, da se asfalt lahko od proizvodnje do vgradnje vozi do največ sto kilometrov. Slovenski asfaltni obrati so postavljeni tako, da je večinoma asfalt treba voziti do največ 50 kilometrov, kar je blizu idealnega. Praviloma se v Sloveniji asfalt ne vozi na večjih razdaljah kot na primer 70 kilometrov, saj daljše vožnje niso niti ekonomične niti okoljsko sprejemljive.

Kateri so največji izzivi proizvajalcev asfaltov?

Kot v drugih panogah, so na prvem mestu inovacije in razvoj. Vemo, da se promet nenehno povečuje, prav tako se spreminjajo klimatske razmere. Asfalt je tako podvržen čedalje večjim temperaturnim razlikam in obremenitvam, zato mora razvoj temu slediti. Želimo zmanjšati emisije in porabiti manj energije ter tako manj obremenjevati okolje.

Koliko lahko torej na tem področju ponudi asfalterska industrija?

Zelo veliko. Asfalterska industrije je vzorčni primer, kako krožno gospodarstvo uporabljamo v praksi. Star in iztrošen asfalt uporabimo večkrat za isti namen, kakovost pa je enaka kot pri klasično pridobljenem asfaltu.

Ste lahko bolj konkretni?

Asfalterska industrija je vzorčni primer, kako krožno gospodarstvo uporabljamo v praksi.

Ves že rabljen asfalt lahko znova uporabimo in izkoristimo njegovo energetsko vrednost. Energija je shranjena v bitumnu. Ko ga rezkamo iz dotrajane asfaltne površine, ga lahko spet uporabimo, v celoti staro za novo ali pa tako, da ga v določenem odstotku dodamo novemu materialu. Res je, da je stoodstotna reciklaža bolj stvar teorije. S hladno tehnologijo ga lahko v novi zmesi uporabimo do največ 20 odstotkov. V Sloveniji je bil pred kratkim nameščen nov asfaltni obrat z dodatnim bobnom, ki rezkani material predhodno segreva. S to tehnologijo lahko recikliran material brez tveganja pomeni polovični delež nove zmesi. Z uporabo recikliranih materialov varujemo naravne vire, krajšamo transportne poti in porabimo manj energije. To je le en prispevek.

Lahko opišete še katerega?

V Sloveniji smo do novosti precej zadržani, naročniki radi stavijo na materiale, ki jih proizvedemo po klasičnih in predvsem uveljavljenih postopkih.

Z razvojem tehnologij in materialov lahko asfalte proizvajamo pri nižji temperaturi. Gre za tople asfalte ali warm asphalt mixture. S tem porabimo manj energije in podaljšamo čas od proizvodnje do vgrajevanja. Poleg tega je vgrajevanje takšnega asfalta precej bolj prijazno do delavcev, saj so temperature nižje. Najpomembneje pa je, da ti postopki niso nujno dražji, ampak je cena tovrstne proizvodnje povsem primerljiva klasični, v primeru popolne uveljavitve pa je lahko tudi cenejša. Vendar smo v Sloveniji do novosti precej zadržani, naročniki radi stavijo na materiale, ki jih proizvedemo po klasičnih in predvsem uveljavljenih postopkih.

So v tujini bolj dovzetni?

Dober primer je Nizozemska, kjer na avtocestah vgradijo več kot 95 odstotkov površin iz drenažnega asfalta, ki proizvaja manj hrupa in izboljšuje prometno varnost. V Sloveniji pa postavljamo protihrupne ograje. Res je, da jih potrebujemo, vendar lahko hrup zmanjšamo tudi z ustreznimi asfalti. Naročniki so dojemljivi za poskusno uporabo, pri večjih naročilih pa so precej previdni. Deloma jih razumem, saj pri nas ni dovoljenih niti najmanjših napak, ki se lahko pojavijo pri uvedenih novostih, tukaj tudi mediji ne kažete nobenega razumevanja.

Združenje asfalterjev Slovenije letos praznuje 20 let.

Res je, ustanovili smo ga aprila 1996. V tem času smo organizirali več kot 120 različnih izobraževanj, konferenc, posvetov, kolokvijev in študijskih potovanj. Naših dogodkov se je udeležilo več kot 12.500 udeležencev, veliko tudi iz tujine, med njimi tudi veliko mednarodnih avtoritet. V združenje, ki je po statusu društvo, je vključenih 46 pravnih oseb, od katerih je deset tujih in okoli sto strokovnjakov s področja asfalterstva.

Katere so vaše glavne naloge?

Povezujemo vse slovenske akterje na tem trgu. Spremljamo in oblikujemo tehnične regulative in zakonodajo, izvajamo izobraževanja, se povezujemo in prenašamo znanja od naših kolegov iz tujine. Uvajamo nove trende in tehnologije, pri čemer smo se žal velikokrat prisiljeni ustaviti na poskusnih poljih.

Ste tudi člani evropskega združenja asfalterjev. Kako aktivni ste?

Polnopravni člani smo že 19 let in imamo vse glasovalne pravice. V evropskem združenju opravljamo različne funkcije. Od zadnje skupščine imamo predstavnika v najvišjem sedemčlanskem izvršnem odboru in predstavnike v vseh strokovnih odborih. Udeležujemo se pomembnih strokovnih srečanj ter smo aktivni pri odnosih z drugimi sorodnimi združenji po svetu. Pred leti smo tudi narekovali razvojne trende v panogi in prepričan sem, da se bomo ob povečani dinamiki del spet vrnili tja, kjer smo že bili.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Več o temi
Kliknite + poleg oznake in se prijavite na obveščanje. S klikom na ime posamezne oznake preverite seznam člankov.
OGLAS
FINANCE
Nepremičnine
Nepremičnine Kakšen mora biti kakovosten servis kosilnice

Vključevati mora vse potrebne preglede in popravila kosilnice oziroma vrtnega traktorja ali riderja – opravite ga pri strokovnjaku.

FINANCE
Nepremičnine
Z rednim vzdrževanjem in kakovostno obnovo cest lahko veliko pripomoremo k čistejšemu okolju
Nepremičnine
NepremičnineRedakcija Gradbeništvo Z rednim vzdrževanjem in kakovostno obnovo cest lahko veliko pripomoremo k čistejšemu okolju

Moto prvega mednarodnega dneva vzdrževanja cest, ki so ga 5. aprila obeležili na sejmu MEGRA, je bil »Vzdrževanje cest varuje okolje«. Z rednim vzdrževanjem in kakovostno obnovo cest lahko namreč veliko pripomoremo tudi k čistejšemu okolju.

FINANCE
Nepremičnine
Prihaja za skoraj milijardo evrov gradbenih projektov - kaj vse se bo gradilo?
Nepremičnine
NepremičnineNataša Koražija Prihaja za skoraj milijardo evrov gradbenih projektov - kaj vse se bo gradilo?

Na Direkciji RS za infrastrukturo je pripravljenih 587 milijonov evrov za železnice in ceste, kar je 200 milijonov več kot leta 2016; tudi Dars, podjetja in občine bodo pospešeno zalivali gradbince

FINANCE
Nepremičnine
Gradnja je dražja in še dražja bo
Nepremičnine
NepremičnineJure Ugovšek Gradnja je dražja in še dražja bo

Gradbinci po zadnjih podatkih vsak šesti evro zaslužijo na tujih trgih, medtem ko so v predkriznem obdobju zgolj vsakega osemnajstega.

FINANCE
Nepremičnine
Kakšen mora biti kakovosten servis kosilnice
OGLAS
Nepremičnine
VARNA KOŠNJA
NepremičnineFinance PR Kakšen mora biti kakovosten servis kosilnice (OGLAS)

Vključevati mora vse potrebne preglede in popravila kosilnice oziroma vrtnega traktorja ali riderja – opravite ga pri strokovnjaku.

FINANCE
Transport in logistika
Se je rušenje Darsovih cestninskih postaj s 50 milijonov evrov pocenilo na 30?
Transport in logistika
Transport in logistikaNataša Koražija Se je rušenje Darsovih cestninskih postaj s 50 milijonov evrov pocenilo na 30? 9

Ni čudežev: Dars je razpis razbil v dva dela, prvega ocenjujejo na 30,5 milijona evrov

FINANCE
Pomlad se je uradno začela: Dars gre nad avtocestne luknje
Finance
Petra Sovdat Pomlad se je uradno začela: Dars gre nad avtocestne luknje

Kje in kdaj bodo zastoji

FINANCE
Nepremičnine
Za ceste in železnice od 213 do dobrih 280 milijonov evrov na leto
Nepremičnine
NepremičnineVasilij Krivec Za ceste in železnice od 213 do dobrih 280 milijonov evrov na leto

Generalna direktorica za kopenski promet pri ministrstvu za infrastrukturo Darja Kocjan je na prvem dnevu konference Biznis & trendi v Portorožu predstavila največje vladne projekte v infrastrukturo.

FINANCE
Nepremičnine
Zakaj bodo lastniki malih sončnih elektrarn in toplotnih črpalk za elektriko plačevali več
PRO
Nepremičnine
GRADNJA IN BIVANJE
NepremičnineFinance PRO Zakaj bodo lastniki malih sončnih elektrarn in toplotnih črpalk za elektriko plačevali več (PRO)

Odgovor boste našli v tiskani tematski izdaji Gradnja in bivanje, ki si jo lahko na spletu preberete tudi v formatu PDF.