Predvsem so poudarili, da slovenski naročniki novim asfaltnim mešanicam niso naklonjeni, saj še ne zaupajo njihovi kakovosti. Stanje je podobno tudi v drugih državah Evropske unije, hitreje se stvari odvijajo v Združenih državah Amerike.
Testna polja dajejo dobre rezultate
V Sloveniji je že več testnih polj, v katerih asfalterji in raziskovalne inštitucije preučujejo spreminjanje asfalta na vozišču, torej v dejanski rabi. Rezultati kažejo, da so tako topli asfalti, ki se polagajo med sto in 150 stopinjami Celzija, povsem enakovredni klasično proizvedenim asfaltom. Enako velja za asfalte, katerim so primešani že uporabljeni asfalti.
Z reciklažo in toplimi asfaltnimi mešanicami ohranjamo naravne vire, znižujemo porabo energije in emisije toplogrednih plinov. Zaradi nižjih temperatur polaganja toplih asfaltov se poleg tega zelo izboljšajo pogoji vsem delavcem v asfalterski industriji. Na posvetu so poudarili, da je asfalt edini gradbeni proizvod, ki ga lahko v celoti vnovič uporabimo oziroma recikliramo in ob tem izkoriščamo njegovo energijsko vrednost. Recikliranje ni samo možnost, je tudi nujnost, saj so viri omejeni, nesporna pa je tudi okolijska naravnanost takšne uporabe.
Časi niso rožnati
Drugače pa si asfalterji želijo dolgoročnih in jasnih investicijskih načrtov v cestno infrastrukturo. Le tako bodo lahko normalno poslovali in vlagali sredstva v razvoj. V preteklih letih so se sredstva v obnovo slovenskih cest zelo znižala, veliki padci teh investicij pa so panogo in akterje, ki delujejo v njej zelo prizadele. Danes asfalterji delijo usodo slovenskega gradbeništva, pri čemer je zaradi napovedanih višjih sredstev za obnovo cest zavel zmeren optimizem.
Na Skupščini Zveze Asfalterjev Slovenije so potrdil sedanje vodstvo in izvolili nove člane organov. »Zveza asfalterjev Slovenije deluje po načrtih, prav tako smo izvedli vse načrtovane aktivnosti, zato večjih sprememb ni bilo,« nam je povedal predsednik Upravnega odbora združenja Slovensko Henigman.
