Poenotenje tehničnih specifikacij le za gradnjo cestne in železniške infrastrukture Poenotenje tehničnih specifikacij le za gradnjo cestne in železniške infrastrukture Projekt poenotenja tehničnih specifikacij za cestno in železniško infrastrukturo od oktobra lani teče pod okriljem ministrstva za infrastrukturo. V dveh letih bodo za prioritetna področja namenili 1,6 milijona evrov.
Nepremičnine na muhi slovenskih milijonarjev Nepremičnine na muhi slovenskih milijonarjev Nepremičnine so vabljiv pristan za presežne milijone, v njih slovenski multimilijonarji, ne glede na naravo osnovne dejavnosti, s katero so ustvarili svoje bogastvo, vidijo tudi priložnosti za zaslužek s hotelirstvom ali stanovanjsko gradnjo.
Prebujeni projekti ob Šmartinski: tudi litijski Trgograd bo gradil stanovanja Prebujeni projekti ob Šmartinski: tudi litijski Trgograd bo gradil stanovanja Ob Šmartinski cesti naj bi v kratkem zraslo okoli 500 novih stanovanj, če se uresničijo ideje Igorja Laha, pa še precej več
Lumar gradi le še v skoraj ničenergijskem standardu Lumar gradi le še v skoraj ničenergijskem standardu V vodilnem slovenskem proizvajalcu montažnih objektov Lumarju pozdravljajo spremembe direktive o skoraj ničenergijski gradnji. Direktor podjetja Marko Lukić poudarja, da že danes gradijo po tem standardu, kot pozitiven učinek direktive pa vidi, da se bo z njo trg prečistil. Na njem bodo obstali le tehnološko in procesno najnaprednejši.

Gradbenik se lahko dobro znajde tudi pri oblikovanju avtomobilskih luči

Čas branja: 3 min
22.08.2016  14:28
Pogovarjali smo se z Alešem in Matejo Kroflič, bratom in sestro, ki sta diplomirala na ljubljanski fakulteti za gradbeništvo in geodezijo. Medtem ko je Mateja kljub nekaterim grenkim izkušnjam ostala v gradbeništvu, ima njen brat za gradbenika precej nenavaden poklic - projektira in oblikuje avtomobilske luči.
Gradbenik se lahko dobro znajde tudi pri oblikovanju avtomobilskih luči

Obveščaj me o novih člankih:  

Gradbenik bo imel vedno delo, so govorili starejši ljudje v Šaleški dolini, od koder prihajata dr. Aleš Kroflič, univerzitetni diplomirani inženir gradbeništva, in njegova leto in pol mlajša sestra Mateja, univerzitetna diplomirana inženirka vodarstva in komunalnega inženirstva. Oba sta diplomanta ljubljanske fakultete za Gradbeništvo in geodezijo.

Mateja je na smeri vodarstvo in komunalno inženirstvo diplomirala leta 2009, njen brat pa dve leti prej na konstrukcijski smeri oddelka za gradbeništvo, nakar je v petih letih kot mladi raziskovalec leta 2012 doktoriral na katedri za mehaniko na podiplomskem študiju gradbeništva. Oba so že v osnovni in srednji šoli zanimali naravoslovni predmeti. »Vedno sem bil dober v matematiki in fiziki, predmetih, na katerih temeljijo vse teorije mehanike, ki so podlaga tudi za gradbeno inženirstvo,« je razložil Aleš in dodal, da je bila prav zaradi tega odločitev za tehnični študij, ki je sledil splošni gimnaziji, povsem logična. Njegova sestra, med pogovorom precej bolj zadržana kot brat, je temu prikimala in povedala, da je bratova odločitev za študij gradbeništva precej vplivala tudi nanjo. »Brat je utiral pot, jaz sem mu sledila, zato mi je bilo na začetku študija nekoliko laže,« je dejala.

Od stečaja do stečaja

In zakaj prav gradbeništvo? »Nikdar se nisva videla v gradbeništvu. Mogoče tudi zato, ker je najin oče gradbenik. Bolj sem se videl v pravu oziroma odvetništvu kot pa pri betonu, pod žerjavi in med gradbenimi stroji,« pripoveduje Aleš. Pa vendar je z leti vse bolj spoznaval, da bo treba po gimnaziji za mirno prihodnost in karierni razvoj pridobiti diplomo na fakulteti, ki ponuja čim bolj široka tehnična znanja. »Prav to nam omogoča, da se lahko zaposlimo ne le v gradbeništvu, ampak opravljamo tudi druga inženirska dela,« je pojasnila Mateja.

kroflic-014-jm.1471866444.jpg
Mateja Kroflič, univerzitetna diplomirana inženirka vodarstva in komunalnega inženirstva: »Zamenjala sem že veliko zaposlitev in kljub temu, da sem doživela dva stečaja, se nisem nikdar počutila obupano in sem naslednjo zaposlitev našla zelo hitro.«

Njena karierna zgodba je zelo zanimiva in pestra, saj je na svoji koži dodobra občutila kalvarijo slovenskega gradbeništva. Zaposlila se je leta 2009 v podjetju Vegrad kot pomočnica vodje del na objektu Celovški dvori. V dobrem letu je šlo podjetje v stečaj. Za tem se je zaposlila v podjetju CP Ljubljana, kjer je delala pri objektu Fabianijev most čez Ljubljanico. Tudi to podjetje je natančno po enem letu od njene zaposlitve doživelo stečaj. »Negotovost z zaposlitvijo se mi je takrat zdela zelo velika težava, danes pa ugotavljam, da se je temu bolje čim prej prilagoditi. Vsa ta situacija me ni odvrnila od vztrajnosti pri iskanju nove zaposlitve,« opisuje Mateja. Ob delu je vpisala študij na ekonomski fakulteti in tako našla naslednjo službo v podjetju Alstom, kjer je delala kot finančni kontrolor pri projektu TEŠ 6. Po končanem projektu ji je Alstom ponudil službo v angleškem Rugbyju, a se je po dobrem letu vrnila nazaj v Slovenijo. Zdaj nadaljuje kariero v stabilnem slovenskem podjetju, katerega dejavnost je povezana z gradbeništvom. »Človek lahko počne marsikaj in se preizkusi v različnih vlogah, le če je iznajdljiv ter ima voljo in ljubezen do dela,« meni Mateja.

Aleš v razvoj avtomobilskih luči

Aleš je tone in kilograme zamenjal za grame, metre, decimetre in centimetre pa za milimetre in mikrometre. Dimenzije in tolerance so v projektiranju in oblikovanju avtomobilskih luči precej manjše kot v gradbeništvu. Aleš namreč svojo karierno pot nadaljuje v podjetju Hella Saturnus Slovenija, kjer je zaposlen v razvojnem oddelku ter sodeluje pri razvoju avtomobilskih žarometov in pomožnih eno- ali večfunkcijskih svetil. »Načela konstruiranja so v strojništvu zelo podobna tistim v gradbeništvu. Teorija mehanike je enaka, prav tako pa v fizikalnem popisu materiala bistvene razlike med odzivanjem betona in plastike ni - uporabljajo se enaki fizikalni pristopi.«

kroflic-009-jm.1471866441.jpg
Dr. Aleš Kroflič, univerzitetni diplomirani inženir gradbeništva: »S študijem gradbeništva diplomant pridobi široka tehnična znanja, uporabna v več tehničnih panogah, gradbeniki pa smo tudi znani po tem, da znamo uspešno rešiti nepredvidene težave.«

Njegov preskok v strojništvo, ki je potekal brez večjih težav, je le eden izmed dokazov, da lahko inženirji gradbeništva poklicno pot nadaljujejo tudi v drugih tehničnih panogah. »Za inženirje gradbeništva je namreč znano, da se znamo vedno prilagoditi situaciji, v kateri se pojavimo. Kar je še ena odlika študija gradbeništva,« pojasnjuje Aleš.

Kot vesta naša sogovornika, noben izmed njunih študijskih kolegov ni brez zaposlitve - kljub zelo slabim razmeram in ohlajeni gradbeni dejavnosti. Je pa res, da so se karierne poti mnogih diplomantov s propadom velikih slovenskih gradbenih podjetij precej zapletle. Vendar so se na koncu znašli vsi. Najdemo jih tako na profesorskih mestih na tujih univerzah kot v manjših samostojnih projektantskih podjetjih. »Zelo redko se zgodi, da gradbeni inženir ostane brez zaposlitve. Njegova znanja so uporabna marsikje, zato je bojazen, da zaradi zelo hladne gradbene panoge inženirji ostanejo brez zaposlitve, povsem odveč. Veliko je priložnosti tako v Sloveniji kot tujini,« ugotavlja Mateja.

Med študijema gradbeništva in arhitekture je velika razlika

Aleš in Mateja Kroflič pravita, da študij ni prinesel bistvenih presenečenj, saj sta približno vedela, kaj lahko pričakujeta. Sta pa poudarila, da je bilo kar nekaj njunih študijskih kolegov razočaranih in večina teh je študij zelo hitro zaključila. Pričakovali so namreč da je študij gradbeništva zelo podoben študiju arhitekture. Gre za napačna pričakovanja, saj je delo gradbenega inženirja povsem drugačno od arhitektovega. Priznavata tudi, da obstaja med gradbenimi inženirji in arhitekti tudi večno rivalstvo.

»Arhitekt zasnuje stavbo, njeno obliko in funkcionalnost, gradbenik projektant mora poskrbeti, da bo ta stavba uporabna vsaj petdeset let, izvajalec del pa mora stavbo kakovostno zgraditi,« pravi Aleš Kroflič. Gre za različne pristope in znanja, zato so tudi študijski programi povsem različni. Zato vse, ki se nagibajo k arhitekturi, opozarja, da študij gradbeništva ni podoben študiju arhitekture in da bodo že takoj v prvem letniku razočarani.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
GRADBENIŠTVO
Boste lahko legalizirali črno gradnjo? Odvisno od dobre volje vašega uradnika 4

Kakšne preglavice povzroča pri legalizaciji črnih gradenj gradbeni zakon in zakaj je ta lahko - čeprav obljubljena - nemogoča tudi in...

GRADBENIŠTVO
Nepremičninski inf
Nepremičninski informator (Intervju) Vse nepremičnine mečemo v isti koš in potem poslušamo, kako cene rastejo 1

»Rastejo cene stanovanj in tu se zgodba konča. Trg poslovnih, trgovskih, industrijskih in logističnih nepremičnin stagnira.«

GRADBENIŠTVO
Nepremičninski inf
Nepremičninski informator Kdo je kriv za zbezljane cene nepremičnin?

Spet mediji – tako kot takrat, ko so cene strmoglavljale; če želite izvedeti več, si prenesite brezplačno prilogo Nepremičnine

GRADBENIŠTVO
Novice
Novice Gradnja vse dražja in še dražja bo 2

Montažne hiše so se v letu dni podražile za dobro desetino, nekateri večji gradbeni projekti tudi za četrtino.

GRADBENIŠTVO
Prebujeni projekti ob Šmartinski: tudi litijski Trgograd bo gradil stanovanja 1

Ob Šmartinski cesti naj bi v kratkem zraslo okoli 500 novih stanovanj, če se uresničijo ideje Igorja Laha, pa še precej več

GRADBENIŠTVO
Kdo so gradbinci na lestvici 100 najbogatejših Slovencev

Na letošnji lestvici 100 najbogatejših Slovencev se je znašlo 13 takšnih, ki so kakorkoli povezani z gradbeništvom in nepremičninami

GRADBENIŠTVO
Slovenija
Slovenija BIM se končno seli na velika gradbišča 1

Stolp Vinarium v Lendavi, zgrajen leta 2015, je bil prvi javni projekt, ki so ga projektirali z BIM; danes čaka na gradnjo druga cev...

GRADBENIŠTVO
Nepremičninski inf
Nepremičninski informator Kako zelo bogati Luksemburg poskrbi za stanovanjsko vprašanje revežev 2

Precej zanimivo prakso je predstavil Gilles Hempel, direktor luksemburške Agence Immobiliere Sociale (nepremičninsko-socialne agencije),...