V stavbah, ki potresno niso varne, živi okoli 50 tisoč ljudi V stavbah, ki potresno niso varne, živi okoli 50 tisoč ljudi V Sloveniji je, drugače od energetske, povsem zapostavljena protipotresna prenova, s katero stavbe konstrukcijsko ojačamo. Vedeti je treba, da Slovenija leži na potresnem območju, posledice rušilnih potresov bi zato bile zelo hude.
Vrednost gradbenih del še naprej strmo raste Vrednost gradbenih del še naprej strmo raste Rasti vrednosti gradbenih del sledijo tudi cene gradbenih materialov in stroški dela.
Kako je dihal trg poslovnih nepremičnin v prvi polovici leta Kako je dihal trg poslovnih nepremičnin v prvi polovici leta RE/MAX Commercial Slovenija v poročilu o slovenskem trgu poslovnih nepremičnin v prvem polletju poroča le o dogajanju v Mariboru in Ljubljani, vendar lahko iz tega naredimo precej dober približek dogajanja v vsej državi
Nova naprava, ki bi lahko pospešila razvoj slovenske žagarske industrije Nova naprava, ki bi lahko pospešila razvoj slovenske žagarske industrije Na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo so razvili napravo, ki enostavno in poceni oceni trdnost gradbenega lesa

Gradbenik se lahko dobro znajde tudi pri oblikovanju avtomobilskih luči

Čas branja: 3 min
22.08.2016  14:28
Pogovarjali smo se z Alešem in Matejo Kroflič, bratom in sestro, ki sta diplomirala na ljubljanski fakulteti za gradbeništvo in geodezijo. Medtem ko je Mateja kljub nekaterim grenkim izkušnjam ostala v gradbeništvu, ima njen brat za gradbenika precej nenavaden poklic - projektira in oblikuje avtomobilske luči.
Gradbenik se lahko dobro znajde tudi pri oblikovanju avtomobilskih luči

Gradbenik bo imel vedno delo, so govorili starejši ljudje v Šaleški dolini, od koder prihajata dr. Aleš Kroflič, univerzitetni diplomirani inženir gradbeništva, in njegova leto in pol mlajša sestra Mateja, univerzitetna diplomirana inženirka vodarstva in komunalnega inženirstva. Oba sta diplomanta ljubljanske fakultete za Gradbeništvo in geodezijo.

Mateja je na smeri vodarstvo in komunalno inženirstvo diplomirala leta 2009, njen brat pa dve leti prej na konstrukcijski smeri oddelka za gradbeništvo, nakar je v petih letih kot mladi raziskovalec leta 2012 doktoriral na katedri za mehaniko na podiplomskem študiju gradbeništva. Oba so že v osnovni in srednji šoli zanimali naravoslovni predmeti. »Vedno sem bil dober v matematiki in fiziki, predmetih, na katerih temeljijo vse teorije mehanike, ki so podlaga tudi za gradbeno inženirstvo,« je razložil Aleš in dodal, da je bila prav zaradi tega odločitev za tehnični študij, ki je sledil splošni gimnaziji, povsem logična. Njegova sestra, med pogovorom precej bolj zadržana kot brat, je temu prikimala in povedala, da je bratova odločitev za študij gradbeništva precej vplivala tudi nanjo. »Brat je utiral pot, jaz sem mu sledila, zato mi je bilo na začetku študija nekoliko laže,« je dejala.

Od stečaja do stečaja

In zakaj prav gradbeništvo? »Nikdar se nisva videla v gradbeništvu. Mogoče tudi zato, ker je najin oče gradbenik. Bolj sem se videl v pravu oziroma odvetništvu kot pa pri betonu, pod žerjavi in med gradbenimi stroji,« pripoveduje Aleš. Pa vendar je z leti vse bolj spoznaval, da bo treba po gimnaziji za mirno prihodnost in karierni razvoj pridobiti diplomo na fakulteti, ki ponuja čim bolj široka tehnična znanja. »Prav to nam omogoča, da se lahko zaposlimo ne le v gradbeništvu, ampak opravljamo tudi druga inženirska dela,« je pojasnila Mateja.

kroflic-014-jm.1471866444.jpg
Mateja Kroflič, univerzitetna diplomirana inženirka vodarstva in komunalnega inženirstva: »Zamenjala sem že veliko zaposlitev in kljub temu, da sem doživela dva stečaja, se nisem nikdar počutila obupano in sem naslednjo zaposlitev našla zelo hitro.«

Njena karierna zgodba je zelo zanimiva in pestra, saj je na svoji koži dodobra občutila kalvarijo slovenskega gradbeništva. Zaposlila se je leta 2009 v podjetju Vegrad kot pomočnica vodje del na objektu Celovški dvori. V dobrem letu je šlo podjetje v stečaj. Za tem se je zaposlila v podjetju CP Ljubljana, kjer je delala pri objektu Fabianijev most čez Ljubljanico. Tudi to podjetje je natančno po enem letu od njene zaposlitve doživelo stečaj. »Negotovost z zaposlitvijo se mi je takrat zdela zelo velika težava, danes pa ugotavljam, da se je temu bolje čim prej prilagoditi. Vsa ta situacija me ni odvrnila od vztrajnosti pri iskanju nove zaposlitve,« opisuje Mateja. Ob delu je vpisala študij na ekonomski fakulteti in tako našla naslednjo službo v podjetju Alstom, kjer je delala kot finančni kontrolor pri projektu TEŠ 6. Po končanem projektu ji je Alstom ponudil službo v angleškem Rugbyju, a se je po dobrem letu vrnila nazaj v Slovenijo. Zdaj nadaljuje kariero v stabilnem slovenskem podjetju, katerega dejavnost je povezana z gradbeništvom. »Človek lahko počne marsikaj in se preizkusi v različnih vlogah, le če je iznajdljiv ter ima voljo in ljubezen do dela,« meni Mateja.

Aleš v razvoj avtomobilskih luči

Aleš je tone in kilograme zamenjal za grame, metre, decimetre in centimetre pa za milimetre in mikrometre. Dimenzije in tolerance so v projektiranju in oblikovanju avtomobilskih luči precej manjše kot v gradbeništvu. Aleš namreč svojo karierno pot nadaljuje v podjetju Hella Saturnus Slovenija, kjer je zaposlen v razvojnem oddelku ter sodeluje pri razvoju avtomobilskih žarometov in pomožnih eno- ali večfunkcijskih svetil. »Načela konstruiranja so v strojništvu zelo podobna tistim v gradbeništvu. Teorija mehanike je enaka, prav tako pa v fizikalnem popisu materiala bistvene razlike med odzivanjem betona in plastike ni - uporabljajo se enaki fizikalni pristopi.«

kroflic-009-jm.1471866441.jpg
Dr. Aleš Kroflič, univerzitetni diplomirani inženir gradbeništva: »S študijem gradbeništva diplomant pridobi široka tehnična znanja, uporabna v več tehničnih panogah, gradbeniki pa smo tudi znani po tem, da znamo uspešno rešiti nepredvidene težave.«

Njegov preskok v strojništvo, ki je potekal brez večjih težav, je le eden izmed dokazov, da lahko inženirji gradbeništva poklicno pot nadaljujejo tudi v drugih tehničnih panogah. »Za inženirje gradbeništva je namreč znano, da se znamo vedno prilagoditi situaciji, v kateri se pojavimo. Kar je še ena odlika študija gradbeništva,« pojasnjuje Aleš.

Kot vesta naša sogovornika, noben izmed njunih študijskih kolegov ni brez zaposlitve - kljub zelo slabim razmeram in ohlajeni gradbeni dejavnosti. Je pa res, da so se karierne poti mnogih diplomantov s propadom velikih slovenskih gradbenih podjetij precej zapletle. Vendar so se na koncu znašli vsi. Najdemo jih tako na profesorskih mestih na tujih univerzah kot v manjših samostojnih projektantskih podjetjih. »Zelo redko se zgodi, da gradbeni inženir ostane brez zaposlitve. Njegova znanja so uporabna marsikje, zato je bojazen, da zaradi zelo hladne gradbene panoge inženirji ostanejo brez zaposlitve, povsem odveč. Veliko je priložnosti tako v Sloveniji kot tujini,« ugotavlja Mateja.

Med študijema gradbeništva in arhitekture je velika razlika

Aleš in Mateja Kroflič pravita, da študij ni prinesel bistvenih presenečenj, saj sta približno vedela, kaj lahko pričakujeta. Sta pa poudarila, da je bilo kar nekaj njunih študijskih kolegov razočaranih in večina teh je študij zelo hitro zaključila. Pričakovali so namreč da je študij gradbeništva zelo podoben študiju arhitekture. Gre za napačna pričakovanja, saj je delo gradbenega inženirja povsem drugačno od arhitektovega. Priznavata tudi, da obstaja med gradbenimi inženirji in arhitekti tudi večno rivalstvo.

»Arhitekt zasnuje stavbo, njeno obliko in funkcionalnost, gradbenik projektant mora poskrbeti, da bo ta stavba uporabna vsaj petdeset let, izvajalec del pa mora stavbo kakovostno zgraditi,« pravi Aleš Kroflič. Gre za različne pristope in znanja, zato so tudi študijski programi povsem različni. Zato vse, ki se nagibajo k arhitekturi, opozarja, da študij gradbeništva ni podoben študiju arhitekture in da bodo že takoj v prvem letniku razočarani.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
GRADBENIŠTVO
Članki
Članki Nova naprava, ki bi lahko pospešila razvoj slovenske žagarske industrije

Na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo so razvili napravo, ki enostavno in poceni oceni trdnost gradbenega lesa

GRADBENIŠTVO
Nepremičninski inf
Nepremičninski informator Z razvojem logističnih središč bi ustvarili veliko dodane vrednosti 4

V Sloveniji mednarodne logistične korporacije iščejo, ne morejo pa najti dovolj velikih zemljišč za razvoj velikih in modernih...

GRADBENIŠTVO
Dars prejel tri zahtevke za revizijo izbora gradbinca za drugo cev predora Karavanke

Gorenjska gradbena družba, sarajevski Euroasfalt in Kolektor CPG so Darsu poslali zahtevke za revizijo izbora izvajalca gradbenih del...

GRADBENIŠTVO
Razpis za gradnjo predora Karavanke: kdo se bo poleg Kolektorja še pritožil

Za Pomgrad in Avstrijce Marti Tunnelbau ter GIC Gradnje z Italijani je zgodba končana, novomeški CGP z Implenio danes še razmišlja,...

GRADBENIŠTVO
Članki
Članki Kaj od koalicijske pogodbe pričakujejo v gradbeništvu 2

Pozdravljajo predvsem zlato pravilo, s katerim bi preprečili velika nihanja v obsegu gradbenih del, in ustanovitev direktorata za...

GRADBENIŠTVO
Nepremičninski inf
Nepremičninski informator Kako je dihal trg poslovnih nepremičnin v prvi polovici leta

RE/MAX Commercial Slovenija v poročilu o slovenskem trgu poslovnih nepremičnin v prvem polletju poroča le o dogajanju v Mariboru in...