Zakaj sem bil presenečen? Dobrih deset kilometrov od avtocestnega izvoza pri Hrušici je na 1.180 metrih nadmorske višine točno nad traso, kjer bodo skopali drugo cev Karavanškega predora, postavljen vrtalni stroj za sondiranje kamnin. Kot verjetno večina drugih laikov, sem tudi sam mislil, da Karavanke sestavljajo kompaktne kamnine kot je apnenec in njemu podobno skalovje.
Lomljenje, mletje in stiskanje
»Nikakor ni tako,« je dejala Tina Živec. Za Karavanke je pestra geološka sestava povsem logična, saj gre zaradi delovanja evropske in afriške tektonske plošče za geološko aktivno območje. S 15 horizontalnimi vrtinami, ki so jih izvedli iz že obstoječe prve cevi karavanškega predora, so zaznali številne geološke prelome. V osrednjem območju slovenskega dela predora sledijo šibki hribini, v kateri je mehak material, podoben tistemu, skozi katerega so vrtali šentviški predor. Pred in za tem območjem so trdne kamnine. »Na prelomni coni med plastmi nastajajo veliki pritiski, kjer se trde kamnine lomijo, meljejo in stiskajo v krhek material. In tako nastane kompaktna masa, podobna glini, ki smo jo izvrtali iz globin,« je razložila Julija Fux.
Gradbincem želijo odkriti čim več pasti
Karavanke sestavljajo zelo različne kamnine in zemljine, zato je bila gradnja prve cevi precej zahtevna, nič drugače ne bo z vrtanjem druge. Vendar lahko z dobrim projektiranjem predvidimo marsikaj. Projektiranje slovenskega dela druge cevi karavanškega predora je prevzelo poslovno združenje slovenskih projektantskih podjetij, katero vodi in koordinira vodilni partner Elea iC.
Pomen raziskav terena nam je obrazložil direktor Angelo Žigon. Kot je dejal, je bistveno, da imamo čim več podatkov, s katerimi bomo lahko izdelali bolj natančen projekt izgradnje druge cevi. »Z vrtinami bomo ugotovili, skozi kakšne plasti bodo morali prodirati gradbinci, ki bodo kopali tunelsko cev. Če poznamo zemljino, lahko predvidimo hitrost gradnje in gradbene postopke,« pravi Angelo Žigon.
Dodana vrednost tudi za investitorja
Podatki, pridobljeni z vrtanjem bodo prinesli veliko dodano vrednost gradbenim podjetjem in investitorju, saj bodo prvi lahko pripravili bolj natančne ponudbe na javni razpis, prek katerega bo drugi izbral glavnega izvajalca. Boljše kot so raziskave, manjša so tveganja, da v fazi gradnje prihaja do presenečenj, zamud ali povečanja stroškov. »Razumljivo pa je, da popolnega geološkega modela ni mogoče izdelati, dokler ne izkopljemo samega predora. Po končani gradnji predora bomo natančno vedeli, kaj je v izkopnem profilu, ne pa tudi v njegovi okolici,« je dejal Žigon.
Vsega le ne morejo predvideti
»Seveda vseh malenkosti oziroma nepredvidenih dogodkov ob vrtanju ne bomo mogli predvideti,« razlaga Tina Živec, ki ne more zagotoviti, da se nepredvideni dogodki, kot so vdori metana ali vode ne bodo dogajali.
V projekt geoloških raziskav so vključena tri podjetja. Dela vodi podjetje IRGO Consulting, poleg podjetja Elea iC pa je v konzorciju še CVP inženiring. Raziskave bodo stale nekaj več kot tri milijone evrov, najgloblja vertikalna vrtina bo na koncu globoka okoli 550 metrov. Na dan izvrtajo okoli deset metrov, vrtanje pa bo končano v začetku oktobra.
Uvajanje novih naprednih metod
Vse pridobljene podatke iz 15 horizontalnih in šestih vertikalnih vrtin bodo vnesli v program Leapfrog Geo (Aranz Geo), s katerim bodo izdelali tridimenzionalen geološki model. Geološke razmere, ki se bodo pojavljale vzdolž gradnje druge predorske cevi, bodo vključili v celovit model BIM (Building Information Model oziroma informacijski model objekta), s čimer bodo le eden izmed modulov skupinskega projektiranja z uporabo enotnega sistema računalniških modelov.
Elea iC, ki je v sklopu konzorcija s partnerji na javnem razpisu pridobila projektiranje, pri projektu Karavanke sodeluje že od začetka, ko so še izbirali način nadgradnje predora. Med prvo fazo so z avstrijsko stranjo sodelovali pri študiji nadgradnje predora Karavanke, kjer so obravnavali dva koncepta in na koncu izbrali gradnjo samostojne druge cevi. Kot pri drugih projektih, tudi pri tem uvaja nove naprednejše metode preiskav in projektiranja.
