Za energetsko sanacijo stanovanjskih stavb naj bi po besedah dr. Andreje Cirman z Ekonomske fakultete v Ljubljani namenili med 250 in 350 milijonov evrov na leto. Glavni spodbujevalec teh spodbud je Eko sklad, predvsem z nepovratnimi sredstvi, medtem ko je precej manj zanimanja za njihova posojila z obrestno mero EURIBOR plus 1,3 odstotka.
Podjetij ne smemo preveč siliti, da ne izgubijo konkurenčnosti
Za obnovo javnih stavb – do leta 2023 bo treba energetsko prenoviti 1,8 milijona kvadratnih metrov površin – bo potrebnih nekaj manj kot 420 milijonov evrov. Pri tem bo veliko vlogo odigralo javno zasebno partnerstvo, predvsem energetsko pogodbeništvo.
Gospodarske družbe naj bo do leta 2023 v energetsko sanacijo stavb vložila skupaj 525 milijonov evrov. Cirmanova opravi, da se podjetij ne sme siliti v energetsko sanacijo stavb, ampak so bolj pomembne energetske naložbe, s katerimi višajo svojo konkurenčnost.
Gradbenikom je treba zagotoviti enakomerno dinamiko
»Pri dinamiki sanacije vseh objektov bo treba biti precej previden. Gradbeništvo mora imeti stabilne pogoje, saj jih lahko velika nihanja prizadenejo,« je dejala Cirmanova in dodala, da so v Sloveniji propadla velika gradbena podjetja, manjša, ki danes lahko izvajajo energetske sanacije, pa so v veliki meri preživela.
Energetska učinkovitost strateškega pomena za EU
»Učinke trajnostne gradnje je precej težje ovrednotiti kot učinke energetskih prenov. V prvem primeru zasledujemo koristi zaradi boljšega počitja in bolj zdravega ter kakovostnega bivanja, kar je precej težko ovrednotiti. Pri energetski prenovi pa lahko prihranke enostavno izračunamo,« je povedala Cirmanova. Govorila je na dogodku Soustvarjanje slovenske nacionalne strategije prenove. Za konkurenčnost Evropske unije in njenega gospodarstva je po njenih besedah energetska učinkovitost strateškega pomena, saj na leto uvozimo za okoli 400 milijard evrov energentov.
