S tem dva milijona evrov vrednim projektom, ki ga je delno financirala Evropska unija – Evropski sklad za regionalni razvoj (Naložba v vašo prihodnost), delno pa Republika Slovenija, je fakulteta na Krekovi ulici pridobila skoraj 2.400 kvadratnih metrov novih površin.S prenovo, ki jo je zasnoval arhitekt in docent na fakulteti Janko Zadravec v sodelovanju z univerzitetnim arhitektom in izrednim profesorjem Urošem Lobnikom, so uredili predavalnice, seminarske sobe, kabinete, prostore za znanstvenoraziskovalno delo, risalnice, računalniške učilnice, delavnico in razstavišče.
Ohranili glavne arhitekturne elemente
Prenova je slonela na premisi, da se stavba predela s čim manj posegi, tako da se čim bolj ohranijo prostorska zasnova in glavni arhitekturni elementi stavbe. Hkrati so s prenovo pridobili kakovostne prostore za izvajanje pedagoškega in znanstvenoraziskovalnega ter umetniškega dela. Po prenovi je fasada povsem ohranjena, edini poseg vanjo je preurejeno območje nekdanjega servisnega vhoda. Dvoriščna fasada stavbe je skoraj v celoti predelana, zgradili so dvigalo, galerijo in požarno stopnišče. Z novim ritmom fasadnih odprtin v ohranjenem delu zunanjega zidu diskretno vzpostavlja novodobno podobo. Z vseh strani ograjeno dvorišče je zasnovano kot prostor za druženje študentov oziroma kot manjši večnamenski prireditveni prostor, ki je povezan z razstaviščem Hiše arhitekture Maribor.
Prostor prilagodili potrebam fakultete
Glede na izhodišča prenove so v notranjosti stavbe skoraj povsem ohranili masivno konstrukcijo, prostorski koncept stavbe pa prilagodili potrebam fakultete. Nova prostorsko-programska zasnova stavbe kar najbolj ohranja grajeno strukturo in arhitekturne detajle z nevpadljivimi novodobnimi posegi.
Nad vhodnim stopniščem so po vertikali v prvi in drugi etaži ter mansardi, ki je v celoti prenovljena, nanizane tri velike predavalnice. Prostor nekdanje ekspoziture je preurejen v večnamenski prostor za predavanja, seminarje, zagovor magistrskih nalog. Nad ekspozituro je v drugi etaži urejena amfiteatralna predavalnica, v mansardi pa je nad njo velika predavalnica z risalnico. Zahodno od vertikalnega niza osrednjih predavalnic so v prvi, drugi in tretji etaži specializirane učilnice oziroma predavalnice, vzhodno od njih pa so v pritličju, prvi etaži, drugi etaži in mansardi kabineti ter risalnica. Kletna etaža ima v zahodnem traktu delavniške prostore za izdelavo maket, modelov in pohištva, v vzhodnem traktu kleti pa sta razstavišče Hiše arhitekture Maribor ter večnamenski prostor.
Začelo se je leta 2011
Takrat je upravni odbor Univerze v Mariboru podprl odločitev, da se za prostore Krekove 2, ki je po preselitvi rektorata na Slomškov trg ostala v lasti Univerze v Mariboru, lahko izdela projektna dokumentacija njene prenove za potrebe fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo. Najprej za izvajanje študijskega programa oddelka za arhitekturo. Katedra za arhitekturo, pozneje oddelek, je študij prve in druge stopnje skoraj povsem izvajala v najetih prostorih na več lokacijah. Ko se je po četrtem letu študij arhitekture prvič izvajal v obeh študijskih programih, je bilo treba zagotavljati prostore za nekaj več kot 200 študentov in članov pedagoškega kadra.
Koncept prenove je bil izdelan v skladu s potrebami študijskega programa arhitekture, ob upoštevanju spomeniškovarstvenih izhodišč Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (območna enota Maribor). Leta 2013 so pridobili gradbeno dovoljenje, po nekaj prijavah na razpise za evropska sredstva so v drugi polovici leta 2015 na razpisu pridobili del sredstev za sofinanciranje gradnje. Gradbena dela so potekala od septembra 2015 do maja 2016, ko je bilo končano delo na opremi stavbe. V okviru prenove so se na novo uredile vse instalacije v stavbi.
Zgradili so jo po najvišjih standardih tistega časa
Objekt so na vogalu Krekove in Ulice heroja Staneta v začetku 20. stoletja zgradil kot poslovno-stanovanjsko stavbo za potrebe avstrijsko-madžarske banke. Arhitekturne načrte je izdelal arhitekt Fritz Friedriger. Tako zunanjščina kot notranjščina stavbe sta bogato okrašeni. Ulična fasadna profilacija kaže pozno klasicistično podobo, njeno okrasje, ki se spogleduje s secesijskimi oblikami, je prefabricirano iz žgane gline in prevlečeno s tankim slojem fasadnega ometa ali izvedeno iz ometa s šablonami. Dvoriščna fasada je bila zasnovana precej bolj preprosto. Bila je v celoti ometana in se je zaključevala z enostavnim profiliranim vencem. Stavba, ki zamejuje severozahodni vogal Trga generala Maistra, za mnoge najlepšega mestnega trga, je ena pomembnejših arhitektur svojega časa in zavarovana kot kulturna dediščina.
Trietažna vogalna stavba z visokim pritličjem ima na južni fasadi izrazito poudarjeno osno kompozicijo z vstopnim portalom stopnišče avle, ki vodi do osrednjega stopnišča, to pa je odprto skozi vse etaže. Bogato obdelano notranje stopnišče krasijo stopnice iz masivnega kamna, ki so podprte z jekleno konstrukcijo, ostenje, pokrito s profiliranim ometom, oblikovno najbolj izstopajoč element pa je stopniščna ograja, ki jo sestavljajo kamniti segmenti in kovane ograje.
Stavba je bila grajena po najvišjih standardih avstro-ogrske monarhije. Stropna konstrukcija nad kletjo je izvedena s plitvimi opečnimi oboki na jeklenih nosilcih. Stropne konstrukcije nad pritličjem, prvim in drugim nadstropjem so izvedene v kombinaciji jeklenih nosilcev in prefabriciranih polnil po avstrijskem patentu iz zadnje četrtine 19. stoletja. S spodnje strani je stropna konstrukcija poravnana in ometana, z gornje strani pa zalita z betonom (»flatzel gewoelbe« ali »ludwigsflatzen«). Bogato oblikovana streha, krita z opečnimi strešniki, z več nakloni poudarja osno zasnovanost obeh uličnih fasad in sloni na bogato profiliranem (betonskem) vencu, ki ima s spodnje strani dodano okrasje v obliki podpor.
V njej tudi rektorat mariborske univerze
Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo je že več kot desetletje izvajala dele študijskega procesa v najetih prostorih. V prenovljenem objektu se bo od študijskega leta 2016/17 v celoti izvajal študijski program prve in druge stopnje arhitekture, ki poteka v okviru oddelka za arhitekturo, ter del študijskega programa oddelka za prometno inženirstvo.
Po drugi svetovni vojni je stavba večkrat zamenjala uporabnike. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja se je vanjo naselil rektorat novoustanovljene univerze, ki je v njej ostal vse do leta 1992, ko se je preselil v stavbo na Slomškovem trgu. Za potrebe rektorata so bili v stavbi izvedeni gradbeni posegi v mansardi. Po spodnjem obodu strehe so vnesli strešne nadzidke z vertikalnimi okni in bakreno pločevino, kar je delno spremenilo prvotno podobo Friedrigerjeve stavbe.
