Nepremičnine

Kolikšen je vzdržen obseg gradbenih del

V razvitih ekonomijah raste gradbena panoga zelo počasi, mogoče nekaj odstotkov na leto. V avstrijskem gradbeništvu se na primer padci in rasti gibljejo od minus enega pa do plus 2,5 odstotka, v Sloveniji pa so ta nihanja tudi več kot 30 odstotna. Tega ne prenesejo niti najbolj razviti trgi.

Podporniki obveščajo

FINANCE
Nepremičnine
Marles premierno predstavlja novo pritlično hišo Bonus
Nepremičnine
DAN ODPRTIH VRAT
NepremičninePodpornik projekta Marles premierno predstavlja novo pritlično hišo Bonus

V okolici Kranja si jo boste lahko ogledali na dnevu odprtih vrat

FINANCE
Nepremičnine
Marles vabi na prvi sejem inovativnih bivalnih rešitev
Nepremičnine
NepremičninePodpornik projekta Marles vabi na prvi sejem inovativnih bivalnih rešitev

Na treh različnih lokacijah bo od 23. do 25. marca 2023 na ogled pet različnih Marlesovih hiš, postavljenih na ključ.

FINANCE
Nepremičnine
Marles vabi na dan odprtih vrat v naselju DRENovo
FINANCE
Nepremičnine
Poletna šola fakultete za gradbeništvo in geodezijo
07.10.2016 09:43
Čas branja: 3 min

Leta 2008 je slovenska konjunktura vrela. To leto so slovenska gradbena podjetja opravila za dobre 3,4 milijarde evrov gradbenih del. Gradbeniki so bili polno zasedeni, cene gradbenih del so poletele v nebo. Že tako pregrete gospodarske in gradbene aktivnosti je dodatno kuril avtocesti program, financiran iz poceni tujih posojil. Naslednje leto je bilo te vročice konec, tako rekoč čez noč je nastopila ledena doba. Vrednosti gradbenih del so padle na 2,7 milijarde evrov, do leta 2011 pa na 1,6 milijarde evrov.

Štiri leta za potrojitev, tri leta za prepolovitev

Od leta 2004 do 2008 se je v Sloveniji vrednost gradbenih del podvojila, v naslednjih treh pa več kot prepolovila. Niti najbolj razviti trgi takšnih nihanj ne prenesejo. Prav ta gibanja naj bi bila glavni razlog za propad največjih slovenskih gradbenih podjetij, ki so šla v stečaj kot po tekočem traku.

»Ne moremo le kupiti stroja in kar začeti na veliko proizvajati. Procesi, vključno z izobraževanje delavcev, tečejo zelo počasi. Prav tako so investicije v osnovna sredstva zelo visoka, zaradi česar so visoki tudi amortizacijski stroški, zato lahko stoječi stroji podjetje pokopljejo,« razlaga višji predavatelj na ljubljanski Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo dr. Aleksander Srdić.

Hitrim rastem praviloma sledijo boleči padci

Gradbeništvo je torej mastodont, ni hitro prilagodljiva in rastoča visoko tehnološka panoga. »Gradbeništvo se počasi obrača, ob hitrih spremembah poslovnega okolja se takoj kakšna stvar zalomi,« dodaja profesorica na isti fakulteti dr. Jana Šelih in poudarja, da tudi hitre rasti niso dobre, saj jim po pravilu sledijo hitri padci, tako kot se je zgodilo leta 2008 in 2009, dogaja pa se tudi danes.

Medtem ko se letne rasti oziroma padci v avstrijskem gradbeništvu gibljejo od minus enega pa do plus 2,5 odstotka, so rasti oziroma paci v Sloveniji več kot 30 odstotni, kar je povsem skregano z logiko. »V Sloveniji je delovna zakonodaja še posebej toga, precej bolj kot v drugih državah, zato so ti padci za slovenska gradbena podjetja še posebej boleči,« je razložil Jože Renar, direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala, in dodal, da lahko pametna državna politika prav z gradbeništvo uravnava rast bruto domačega proizvoda. Temu pritrjujeta tudi sogovornika z ljubljanske gradbene fakultete.

Država bi morala investirati proticiklično

Vsaj 70 odstotkov vrednosti gradbenih del se financira iz državnega proračuna, zato  ima država po besedah Šelihove možnost, da investira proticiklično. »In sicer se v obdobju visoke konjunkture v gradbene projekte investira manj, v obdobju nizke konjunkture pa več,« pravi sogovornica. V Sloveniji pa smo ravno v obdobju najvišje konjunkture še pospešili gradnjo avtocest ter še dodatno pregreli celotno panogo. Cene so poletele v nebo, kriza in s tem streznitev pa sta nato prišli zelo hitro.

Velika gradbena podjetja so propadla. Veliko odgovornosti za velike stečaje nosijo njihova takratna vodstva z izčrpavanjem, prenašanjem denarja v davčne oaze in povsem zgrešenimi poslovnimi praksami. Med slednjimi je bila tudi gradnja stanovanj in poslovnih objektov za trg, kar je bila ena izmed mnogih slovenskih anomalij. Dobra poslovna praksa namreč jasno določa, da gradbena podjetja gradijo za developerje, ki znajo nepremičnine razviti, tržiti in prodajati. Poslovanje, tveganja, trženje in denarni tokovi med tema dvema skupinama so popolnoma različni. Slovenski gradbeniki so se tako spustili v tveganja, ki jih niso niti poznali, kaj šele, da bi jih lahko obvladali.

Smo brez načrta gradbenih investicij

Tako so propadla vsa referenčna slovenska gradbena podjetja, ki smo jih po razpadu Jugoslavije zagnali oziroma sanirali z velikimi infrastrukturnimi projekti, predvsem z gradnjo avtocest. Pa smo se iz tega kaj naučili? Zelo dvomimo. »Država bi morala imeti načrt gradbenih investicij. Združenja, fakultete in zbornice od države ne dobimo nobenega točnega odgovora, kako naj gradbena podjetja načrtujejo razvoj,« pravi Aleksander Srdić in dodaja, da bi morali nujno spremeniti tudi kriterije za javno naročanje, ki trenutno temelji na najnižji ceni, saj uradniki po drugih kriterijih ne znajo izbirati.

Petodstoten delež gradbeništva v BDP je premajhen

In kolikšen je vzdržen obseg gradbenih del, ki bi slovensko gradbeno operativo vzdrževal v dobri kondiciji? Renar o absolutnih številkah ne govori. »Gradbeništvo v Avstriji predstavlja okoli 6,5 odstotka bruto domačega proizvoda, v Sloveniji pa se danes ta delež giblje med štirimi in petimi odstotki,« pravi in dodaja, da je to premalo. Če bi želeli dohitevati avstrijsko kakovost infrastrukture, bi se moral po njegovih izračunih delež gradbenih del v strukturi bruto domačega proizvoda gibati med osmimi in desetimi odstotki.

Renar opozarja tudi na paritetne sklade, v katere v tujini vplačujejo vsa podjetja. Ti skladi, ki jih v Sloveniji ne poznamo, so namenjeni tudi blaženju negativnih učinkov nihanj obsega del v gradbeni panogi, ki so v Sloveniji še posebej visoka. Iz zbranih sredstev se med drugim krijejo tudi nadomestila za kratkotrajne brezposelnosti.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Več o temi
Kliknite + poleg oznake in se prijavite na obveščanje. S klikom na ime posamezne oznake preverite seznam člankov.
OGLAS
FINANCE
Nepremičnine
Nepremičnine Kakšen mora biti kakovosten servis kosilnice

Vključevati mora vse potrebne preglede in popravila kosilnice oziroma vrtnega traktorja ali riderja – opravite ga pri strokovnjaku.

FINANCE
Nepremičnine
Vrednost gradbenih del se je lani povzpela na slabih 1,9 milijarde evrov
Nepremičnine
NepremičnineVasilij Krivec Vrednost gradbenih del se je lani povzpela na slabih 1,9 milijarde evrov

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bila lanska vrednost opravljenih gradbenih del za 17,8 odstotka višja od predlanske in je dosegla 1,88 milijarde evrov. Vrednost gradbenih del na stavbah je bila višja za 27,6 odstotka, na gradbenih inženirskih objektih pa za 14,6 odstotka.

FINANCE
Nepremičnine
V Sloveniji se letna vrednost gradbenih del lahko spremeni za več kot 30, v Avstriji pa za manj kot štiri odstotke
Nepremičnine
NepremičnineVasilij Krivec V Sloveniji se letna vrednost gradbenih del lahko spremeni za več kot 30, v Avstriji pa za manj kot štiri odstotke

Na GZS ne vidijo ovir, da bi zlato pravilo sprejela še ta vlada, pa čeprav gre za zahtevna usklajevanja med več ministrskimi resorji

FINANCE
Nepremičnine
Gradnja je dražja in še dražja bo
Nepremičnine
NepremičnineJure Ugovšek Gradnja je dražja in še dražja bo

Gradbinci po zadnjih podatkih vsak šesti evro zaslužijo na tujih trgih, medtem ko so v predkriznem obdobju zgolj vsakega osemnajstega.

FINANCE
Poplave in potresi: kako pametno zavarovati premoženje
PRO
Finance
Spletni dogodek
Redakcija Mojih financ Poplave in potresi: kako pametno zavarovati premoženje (PRO)
FINANCE
Nepremičnine
Januarja velika medletna rast gradbenih del
FINANCE
Nepremičnine
Podjetniki in posamezniki, tako vam bo življenje grenila nova gradbena zakonodaja
Nepremičnine
NepremičnineTanja Smrekar Podjetniki in posamezniki, tako vam bo življenje grenila nova gradbena zakonodaja

Preverili smo, komu vse in kako bi nova gradbena zakonodaja lahko grenila življenje

PA
Novice
(intervju) »Gradbena industrija 4.0 se trudi industrializirati izdelavo unikatov in prepoznati, kaj se ponavlja«
Finance Akademija
NovicePoslovna akademija (intervju) »Gradbena industrija 4.0 se trudi industrializirati izdelavo unikatov in prepoznati, kaj se ponavlja«

Dodatna investicija v boljše in digitalne podatke se večkratno vrne zaradi bolj predvidljive gradnje, poudarja dr. Žiga Turk in opozarja na nov poklic v gradbeništvu, na katerega so slovenski diplomanti dobro pripravljeni.

FINANCE
Nepremičnine
Kakšen mora biti kakovosten servis kosilnice
OGLAS
Nepremičnine
VARNA KOŠNJA
NepremičnineFinance PR Kakšen mora biti kakovosten servis kosilnice (OGLAS)

Vključevati mora vse potrebne preglede in popravila kosilnice oziroma vrtnega traktorja ali riderja – opravite ga pri strokovnjaku.