Tuja podjetja se za nakup zemljišča, kjer bi postavila proizvodnjo, skladišče ali poslovni prostor, ne odločijo čez noč, privlači jih zelo usposobljena delovna sila, odvračajo pa predvsem visoki davki, slabi plačniki, toga delovna zakonodaja in samopašni birokrati. V Sloveniji ne moremo pričakovati večmilijonskih zemljiških transakcij. Večinoma gre za nakupe zemljišč, na katerih podjetja zgradijo proizvodne prostore, skladišča in podobne objekte.
Več deset hektarjev urejenih zemljišč ni
Dobili smo informacije, da naj bi se tuja logistična podjetja zanimala za zemljišča, velika več deset hektarjev, vendar tako velikih primerno opremljenih površin ni mogoče najti – vsaj ne na lokacijah, ki tuje logiste zanimajo. To so Ljubljana ter lokacije ob železniški progi ali avtocesti Ljubljana–Koper. Da teh zemljišč ni, potrjujejo nepremičninska podjetja, predstavniki lokalnih in državnih oblasti ter tudi nekatera slovenska logistična podjetja.
Prav tako se kar nekaj tujih podjetij zanima za zagon proizvodnje v Sloveniji. V zadnjih dveh letih so slovenske lokacije zelo privlačne za veliko malih italijanskih podjetij, saj je, kot pravijo, naše poslovno okolje precej bolj življenjsko od njihovega.
Slovenija si je povrnila zaupanje
»Še pred dvema ali tremi leti je Slovenija veljala za politično in gospodarsko povsem nezanesljivo državo, danes pa je drugače,« nam je povedal direktor Poslovne cone Komenda Matic Romšak. Večja gospodarska in politična stabilnost ter lažji dostop do financiranja povečujeta zanimanje za zemljišča v naši coni, zato je tudi podpisanih pogodb več,« dodaja Romšak in poudarja, da so letos tujim podjetjem prodali že pet zemljišč, v preteklih letih pa nobenega. V Poslovni coni Komenda še navajajo, da vsa podjetja, ki tam kupijo zemljišča, tudi postavijo lastno proizvodnjo.
V preteklosti je bilo veliko zanimanja za najem, kar je še eden izmed dokazov, da Slovenija pridobiva zaupanje. Najem namreč prinese večjo prilagodljivost, saj se lahko podjetje precej lažje preseli na drugo lokacijo.
Tudi logistična podjetja so pripravljena plačati več
In kaj vodi tuja podjetja, ki želijo vlagati v Sloveniji. Po raziskavah javne agencije SPIRIT Slovenija in Centra za mednarodne odnose pri fakulteti za družbene vede želijo ta podjetja dostopati ali povečati tržne deleže v Sloveniji, jugovzhodni Evropi in Evropski uniji. Temu pritrjuje tudi Romšak, saj opaža, da na njihovi lokaciji investirajo proizvodna podjetja, ki že poslujejo s slovenskimi. Na drugi strani pa ga preseneča, da so njihova zemljišča zelo zanimiva tudi za logistična podjetja, za katera je veljalo, da je 90 evrov za kvadratni meter komunalno opremljenega zemljišča previsoka cena. Tuji vlagatelji cenijo tudi slovensko delovno silo, dobro geografsko lego in učinkovit proizvodni ter storitveni sektor.
Najbolj pa jih motijo visoki davki, plačilna nedisciplina, visoki stroški delovne sile, težave pri odpuščanju zaposlenih in korupcija. Omenjena raziskava je tudi pokazala, da je nezadovoljstvo tujih investitorjev, ko ti že nekaj časa poslujejo v Sloveniji, večje od strahov, ki jih izražajo pred samo naložbo. Tuji investitorji so zelo nezadovoljni tudi s sodnim sistemom in slabim delovanjem davčne uprave.
Tri dni za ves posel
Matej Skočir iz SPIRIT pravi, da so postopki za nakup zemljišča oziroma druge poslovne nepremičnine v Sloveniji precej dolgi – niso pa nič drugačni kot v drugih državah. Velike korporacije, ki iščejo zemljišča in druge nepremičnine, imajo več oddelkov, pri čemer prvi sestanek ne pomeni praktično nič drugega kot le zbiranje osnovnih podatkov in parametrov. Šele na podlagi izračunov se investitor odloči, ali bo s prodajalcem nadaljeval pogovore ali ne. Tudi s te točke do končanja transakcije je še dolga pot.
Koliko trajajo vse faze, je zelo težko določiti. »Če je namen resen, financiranje pa urejeno, se lahko zgodi, da od prvega stika do prodaje minejo trije delovni dnevi,« je povedal Matic Romšak in poudaril, da so postopki s slovenskimi podjetji praviloma krajši. Pri tujih investitorjih so ti postopki precej daljši. Romšak pri tem opozarja predvsem na postopke odvetniških pisarn, ki pogodbe še dodatno preuredijo, kar seveda zahteva dodaten čas. Tako celoten postopek teče mesec dni do dva.
Vendar pa v Poslovni coni Komenda precej pogrešajo sodelovanje države, predvsem ministrstva za gospodarstvo. Medtem ko so v preteklih letih prek agencije SPIRIT prišli do morebitnih investitorjev za njihovo lokacijo, pa je v zadnjem času to sodelovanje kljub več spodbudam povsem zamrlo.
