Sicer še vedno prevladujejo kupci, ki se odločajo za gradnjo nizkoenergijskih montažnih hiš, saj je finančni zalogaj v času pasivne gradnje prevelik ali pa v tem ne vidijo dodane vrednosti.
»Seveda razumemo finančni položaj vsakega kupca in se mu prilagodimo. A ker je naše poslanstvo svetovati in graditi kar najbolje, poskušamo kupcem razložiti, da je gradnja pasivne hiše dolgoročna naložba, ki se vsekakor splača,« pravi direktor Janez Rihter in opozarja na povsem spregledano dejstvo. Smo namreč v času zelo ugodnih posojil in zelo šibkih obresti na depozite, zato je lahko dolgoročna naložba v pasivno gradnjo, ki se povrne v desetih letih, še bolj zanimiva, še posebej, ker lahko investitor za gradnjo pridobi nepovratna sredstva Eko sklada.
Brez postanega zraka
Nikakor pa ne smemo mimo pomembnega dejstva. Pasivna hiša je najbolj »zdrava« stavba oziroma objekt za bivanje. Poleg odličnega bivanjskega ugodja, ki ga ljudje praviloma povezujemo zgolj s prijetno temperaturo, pozabljamo na svež zrak, ki je v pasivni hiši ves dan in vse dni v letu. Ljudje se ne zavedamo dovolj, kako odvisni smo od svežega zraka in kako nezdravo je dihanje postanega zraka, ki se nabira v prostorih. Zavedanje o dovolj pogostem odpiranju oken ni blizu ljudem, ker želijo z zapiranjem oken varčevati z energijo. To seveda delno drži, vendar moramo kljub izgubi energije okna pogosto odpirati, v pasivni hiši pa tega ni treba, saj za to poskrbijo sodobni prezračevalni sistemi.
Bistvo je v načrtovanju
Rihter lahko vse to doseže z znanjem in izkušnjami. Bistvo kakovostne pasivne gradnje se skriva v odličnem načrtovanju, optimalni postavitvi na parcelo in brezhibni izvedbi. »S tem zagotovimo, da hiša porabi zelo malo energije za ogrevanje pozimi in hlajenje poleti,« razlaga Janez Rihter in poudarja, da mora biti pasivna hiša načrtovana in izvedena brez toplotnih mostov.
Pri načrtovanju iščemo odprtost proti jugu, s čimer dobimo čim več brezplačnih sončnih virov. Drugače te izgube nadomeščamo z boljšimi tehnološkimi rešitvami in boljšo izolacijo zunanjega ovoja. V vročih poletnih dneh moramo zagotoviti ustrezno arhitekturno ali mehansko senčenje z zunanjimi senčili.
Na skrajnem robu energijsko varčne gradnje, ki je tehnološko zelo zahtevna in se lahko imenuje pasivna, ničenergijska ali pa plusenergijska gradnja, opažajo pri Rihterju kar nekaj zmede pri razumevanju samih pojmov. Vedeti moramo, da je lahko tudi slaba nizkoenergijska hiša že plusenergijska, če ima na strehi dovolj močno sončno elektrarno. Zato je treba ločiti pojme pri gradnji, pri čemer so vsi Rihterjevi kupci pred odločitvijo za pasivno gradnjo o tem podrobno poučeni. Pošteno in strokovno jim predstavijo prednosti te gradnje in natančno ovrednotijo strošek, ki ga mora investitor vložiti za dosego pasivnega standarda gradnje. S tem jim tudi zagotovijo povračilo nepovratnih subvencij.
