Mreža je bila ustanovljena leta 2010. Njena zgodovina sega v leto 1992, ko je prvi Open House Festival v Londonu organizirala ekonomistka Victoira Thornton. Open House je preprost koncept, ki poziva ljudi, naj raziščejo in razumejo vrednote dobro oblikovanega grajenega okolja.
V življenju preizkusimo veliko stvari, dobre arhitekture, ki je naša največja naložba v življenju, pa, žal, večinoma ne. Trenutno je v mreži 34 mest. Slovenija je izjema, saj nastopa kot država. Ker je velika le za dobro tretjino Londona, se je v mrežo vključila kot država. »Želimo namreč pokazati, da imamo po vsej Sloveniji kakovostno arhitekturo, ne samo v glavnem mestu. V mrežo smo se vključili deseti, in sicer že leta 2010, in na to smo ponosni, saj smo v mednarodnem merilu pokazali, da nam ni vseeno za naš prostor in da imamo veliko kakovostnih projektov,« poudarja Ana Struna Bregar, direktorica projekta Odprte hiše Slovenije. Njena kolegica in prav tako direktorica pri tem projektu Lenka Kavčič pa dodaja: »K sodelovanju v mreži nas zavezujeta letna članarina in podpis dogovora, da smo politično nevtralni, da delujemo kot nevladna organizacija na področju zavzemanja za kakovostno urejen prostor ter da bomo izvedli brezplačni vikend festival Odprte hiše za javnost na najvišji strokovni ravni. Od mreže pridobivamo nekaj pravnih in organizacijskih nasvetov ter povezave z vsemi tujini organizatorji.«
Arhitektura nas oblikuje, ohranja zdravje, dobro počutje in učinkovitost
Marsičemu se lahko izognemo, arhitekturi pa se skoraj ne moremo. Dejstvo je, da nas obdaja skoraj vse življenje in na nas vpliva tako v dobrem kot v slabem pomenu. Vpliva na naše zdravje, počutje, varnost, učinkovitost. Tega se, žal, večina ljudi sploh ne zaveda. Arhitektura nas dejansko vzgaja, vzgaja naš odnos do prostora, do sebe, do soljudi, do dela, zaradi arhitekture lahko celo zbolimo, lahko pa smo bolj zdravi in produktivni... Zaradi vsega naštetega bi morala biti vsa arhitektura zasnovana zelo kakovostno.
Vpliv investitorjev na arhitekturo
Vendar na arhitekturo ne vplivajo samo arhitekti in krajinski arhitekti. Zelo velik vpliv na kakovost grajenega prostora imajo prav investitorji, sledijo še izvajalci, upravitelji in uporabniki. Zelo pomemben vpliv na arhitekturo ima javni sektor. Prav javne stavbe bi morale biti grajene in vzdrževane kot vzorne in vzorčne. Vrtci, šole, bolnišnice, upravne stavbe, muzeji bi morali ponujati najvišjo stopnjo bivalne kakovosti, osebe, ki za to odgovarjajo, pa bi morale biti usposobljene za odločanje o tem, kaj je kakovostna arhitektura.
Za stavbe potrebujemo energijo
Življenja brez energije si danes ne moremo več zamišljati. Vendar negativne podnebne spremembe, odvisnost od fosilnih goriv, vse večja poraba energije in čedalje višje cene energentov vplivajo na odnos do porabe energije v družbi. Strateški dokumenti nakazujejo smeri, kako postati energetsko učinkovita brezogljična družba. Z izjemno hitrostjo se razvijajo izdelki in storitve, ki poskušajo zagotavljati energetsko učinkovitost družbe, ki vse več proizvaja in porabi.
Največji potencial za doseganje prihrankov energije pa se skriva prav v stavbnem fondu, saj se v stavbah porabi dobra tretjina vse energije za gradnjo, rabo in recikliranje stavb. Poleg tega so stavbe odločilne tudi za doseganje cilja zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov za 80 do 95 odstotkov do leta 2050.
Velik del porabe energije in s tem povezanih izpustov ogljikovega dioksida v gradbeništvu nastaja že v času izdelave gradbenih elementov, torej še pred začetkom gradnje. Daleč največji delež v sestavi porabe energije pa pripada fazi uporabe stavb, torej ogrevanju in hlajenju prostorov ter pripravi tople sanitarne vode.
Energetske rešitve ne smejo ustvarjati bolnih stavb
Vendar samo tehnične rešitve za energetske prihranke v gradbeništvu ne bodo rešile najbolj žgoče težave, to je kako zagotavljati zdravo in varno bivalno ter delovno okolje. Pri gradnji naselij, stavb in infrastrukture je odločilnega pomena, da so zasnovani premišljeno in že njihova zasnova omogoča ustrezno zmanjševanje porabe energije. Le tako lahko posledično kakovostno zasnovane stavbe zagotavljajo zdrave in varne razmere za bivanje ljudi in ne puščajo negativnih posledic na okolje.
Prepogosto je se v zadnjem času dogaja, da so uporabniki zaradi energetskih rešitev, zlasti pri prenovah, dobili slabo bivalno okolje, polno vlage, plesni in drugih škodljivih vplivov na zdravje. Sogovornici poudarjata zanimiv vzorčni primer oziroma unikaten koncept prenove stanovanjske gradnje RenovActive, ki združuje elemente zdravja in dobrega počutja ter energijske učinkovitosti.
Kako narediti zdravo in energetsko učinkovito arhitekturo
Narediti dobro arhitekturo nikakor ni lahko. Danes mogoče še težje kot nekoč, vsaj z vidika hitrosti naročil in napredka na področju tehnologij. Dobra arhitektura ni modna, je tista, ki bo dobra ne glede na spremembe, ki jih prinaša čas. Torej se bo v njej uporabnik dobro počutil, bo spoštljiva do okolja, v katerem stoji, ter vzdržna celoten življenjski cikel.
Zavedati se moramo, da z lahko enako vsoto denarja naredimo neko arhitekturo slabo ali pa dobro, in prav zato bi si morali vsi prizadevati, da tako sredstva kot čas in trud vlagamo v inovativne kakovostne rezultate.
