Ljubljansko fakulteto za gradbeništvo in geodezijo je danes obiskalo približno 250 dijakov, osnovnošolcev in njihovih spremljevalcev, ki so se prijavili na dan odprtih vrat. Z zanimivimi interaktivnimi in drugimi predstavitvami so jim ponudili veliko informacij o poklicnih možnostih v gradbeništvu, vodarstvu, okoljskem inženirstvu, geodeziji, stavbarstvu in pri prostorskem načrtovanju.
Povabili so dijake gimnazij in tistih srednjih šol, ki so povezane z njihovim študijskim procesom. Dekan FGG dr. Matjaž Mikoš je bil z udeležbo zelo zadovoljen. »Gre le za enega izmed dogodkov, s katerimi želimo spodbuditi zanimanje za študij na naši fakulteti. Drugi dogodki so še informativni dan in tehniški dnevi, ko se za predstavitev dogovorimo s posamezno šolo.«
Na fakulteto so povabili tudi osnovnošolce, saj gospodarski in izobraževalni cikli niso v sozvočju, zato informirajo tudi mlajše. Deloma jih vabijo zaradi tega, ker gimnazijski programi nimajo predmetov s področja tehnike, tehnologije in drugih disciplin, povezanih z inženirstvom. Zato bi radi zanimanje za specialna znanja spodbudili čim prej.
V Sloveniji premalo gradbenih inženirjev
Predlanskim je na ljubljanski FGG diplomiralo 190 študentov, lani 307, k čemur je treba dodati tudi 71 diplomantov, ki so v teh dveh letih končali študij na drugostopenjskih bolonjskih programih. Zaposlitvene možnosti diplomantov gradbene fakultete so po opažanjih vodstva vsako leto boljše, kar kaže praksa in čedalje več povpraševanja delodajalcev.
Nekaj let so zaznavali upad vpisa, kar se zdaj, ko se je gospodarstvo stabiliziralo, že izraža v pomanjkanju strokovnega kadra v Sloveniji. Diplomanti se najbolj pogosto zaposlijo v gradbenih in projektantskih podjetjih ter javnih ustanovah s področja okolja, prometne in komunalne infrastrukture, veliko pa jih kariero gradi v tujini.
Vse več informatike tudi v gradbeništvu
»Vse bolj se v gradnjo vpeljujejo krožno gospodarstvo in trajnostna načela, kar še širi študijska področja ter s tem tudi znanja in veščine, ki jih usvojijo naši diplomanti,« pravi Matjaž Mikoš, ki vlogo gradbenega inženirja v prihodnosti vidi kot povezovalca in vodjo vseh procesov – od načrtovanja, projektiranja in gradnje objektov do njihove uporabe in na koncu razgradnje. Poudarja še, da je njihova fakulteta močno vpeta tudi v različne mednarodne raziskovalne programe, prek katerih lahko v prakso aplicirajo nova znanja, materiale in pristope.
