Nepremičnine

Trajnostni vidik betona, s katerim omilimo posledice ekstremnih naravnih pojavov

Podporniki obveščajo

FINANCE
Nepremičnine
Marles premierno predstavlja novo pritlično hišo Bonus
Nepremičnine
DAN ODPRTIH VRAT
NepremičninePodpornik projekta Marles premierno predstavlja novo pritlično hišo Bonus

V okolici Kranja si jo boste lahko ogledali na dnevu odprtih vrat

FINANCE
Nepremičnine
Marles vabi na prvi sejem inovativnih bivalnih rešitev
Nepremičnine
NepremičninePodpornik projekta Marles vabi na prvi sejem inovativnih bivalnih rešitev

Na treh različnih lokacijah bo od 23. do 25. marca 2023 na ogled pet različnih Marlesovih hiš, postavljenih na ključ.

FINANCE
Nepremičnine
Marles vabi na dan odprtih vrat v naselju DRENovo
FINANCE
Nepremičnine
Poletna šola fakultete za gradbeništvo in geodezijo
02.11.2017 11:50
Čas branja: 1 min

»Če betonu zagotovimo dolgoročno uporabo, ga lahko uvrstimo med trajnosten material,« je v uvodnem predavanju tretjega strokovnega posveta Beton in trajnostna gradnja izpostavila dr. Lučka Kajfež Bogataj iz ljubljanske Biotehniške fakultete. Na dogodku, ki ga je v prostorih gospodarska zbornice Slovenije organiziralo Združenje za beton, so še izpostavili, da so objekti za omejevanje posledic naravnih vplivov veliki in zahtevajo daljše načrtovanje, razprave o umeščanju v prostor in usklajevanja v družbi.

V Benetkah je bil tako konsenz za uvedbo protipoplavne rešitve med prebivalci zelo visok, večje težave je povzročalo iskanje učinkovitih rešitev. V Švici se sistematično ukvarjajo z načrtovanjem in gradnjo za znižanje tveganj poplav in plazov v urbanih območjih. Izdelali so pregledno karto rizičnih območij, nato pripravili popis možnih rešitev. Izziv vidijo predvsem v izpeljevanju rešitev, saj so objekti za zaščito pogosto veliki.

V Parizu načrtujejo, kako bodo parkirišče prvič preoblikovali v mestni gozd, vmesne površine pa bi tlakovali z vodo propustnim betonom. Glavni razlog za tako odločitev je iskanje rešitve zoper pregrevanju v poletnih mesecih.

Tudi v Sloveniji imamo dobre prakse. Ena izmed zadnjih rešitev je bila izvedena ob izgradnji HE Brežice. Krešimir Kvaternik iz IBE je predstavil vpliv HE Brežice na protipoplavno varnost Brežic in Krškega. Akumulacijski bazen je znižal tveganja poplav, povišal raven podtalnice v območju bazena in s tem k zalogam vode za čas sušnih obdobij.

Na okrogli mizi so se razpravljavci strinjali, da je beton v celotnem življenjskem ciklu trajnosten material. Za omejevanje vplivov ali zaščito ljudi pred učinki ekstremnih podnebnih sprememb pogosto potrebujemo velike objekte, kar zahteva veliko usklajevanja med strokovnjaki, prebivalci in širšo družbo. Zahteva tudi pozorno umeščanje v prostor in zato dobro sodelovanje. Objekti so pogosto tudi večfunkcionalni – načrtovati jih smiselno tako, da poleg zaščite skupnost pridobi še dodatne funkcionalnosti, kot so rekreacijske površine, dodatna parkirišča, zaloga vode za namakanje ali sušna obdobja in podobne.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Več o temi
Kliknite [+] poleg oznake in se prijavite na obveščanje. S klikom na ime posamezne oznake preverite seznam člankov.
FINANCE
Nepremičnine
(Intervju) Drugo cev karavanškega predora in drugi tir lahko zgradi konzorcij slovenskih podjetij
Nepremičnine
NepremičnineVasilij Krivec (Intervju) Drugo cev karavanškega predora in drugi tir lahko zgradi konzorcij slovenskih podjetij 4

»Ko so se pojavile težave v Agrokorju, je država za zaščito delovnih mest in poslovanja največjega slovenskega trgovca takoj sprejela lex Mercator, nihče pa ni s prstom mignil, ko se je celotna gradbena panoga dobesedno sesuvala in se je število zaposlenih v gradbeništvu zmanjšalo za polovico,« je med pogovorom poudaril član uprave gradbenega podjetja CGP Edo Škufca in tako opozoril na precej mačehovski odnos do panoge, ki bo letos skupno ustvarila skoraj dve milijardi evrov prihodkov in zaposluje več kot 55 tisoč ljudi.

FINANCE
Slovenija
Na Brdu se je točil tudi cristal
Slovenija
SlovenijaVanja Alič Na Brdu se je točil tudi cristal

Vinski promotor in distributer Jože Koželj z ekipo je že sedmič pripravil Festvina, gostom predstavil nekatere novosti in jim seveda postregel z dobro znano zbirko svojih najboljših vin – ter pocrkljal svoje kupce

FINANCE
Nepremičnine
Zakaj bodo lastniki malih sončnih elektrarn in toplotnih črpalk za elektriko plačevali več
PRO
Nepremičnine
GRADNJA IN BIVANJE
NepremičnineFinance PRO Zakaj bodo lastniki malih sončnih elektrarn in toplotnih črpalk za elektriko plačevali več (PRO)

Odgovor boste našli v tiskani tematski izdaji Gradnja in bivanje, ki si jo lahko na spletu preberete tudi v formatu PDF.

FINANCE
Kako bomo živeli po letu 2020
Finance
Janez Tomažič Kako bomo živeli po letu 2020

Velika verjetnost je, da bodo gradnjo drugega tira spremljali škandali, povezani s porabo javnega denarja.

FINANCE
Okolje & energija
Takšna je največja slovenska naložba v vetrno energijo
Okolje & energija
Okolje & energijaBorut Hočevar Takšna je največja slovenska naložba v vetrno energijo 1

Petrolova vetrna elektrarna Glunča pri Šibeniku je največja slovenska naložba v vetrno energijo. Z devetimi turbinami bodo skupaj proizvedli od 45 do 50 gigavatnih ur električne energije na leto, kar je toliko, kolikor znaša raba v 12 tisoč gospodinjstvih.

FINANCE
Poplave in potresi: kako pametno zavarovati premoženje
PRO
Finance
Spletni dogodek
Redakcija Mojih financ Poplave in potresi: kako pametno zavarovati premoženje (PRO)