V Sloveniji vsaka peta družina, v Evropi pa vsaka šesta živi v vlažnih ali slabo osvetljenih prostorih. Kako komentirate ta podatek barometra Healthy Home?
Preveč ljudi živi v stavbah, kjer ne moremo govoriti o zdravem okolju. Pozimi ali poleti imajo težave z neustrezno temperaturo v prostorih in zračno vlažnostjo, imajo pa tudi premalo dnevne svetlobe. Devet od desetih stavb bo v uporabi tudi še leta 2050. Stavbni fond prenavljamo predvsem zaradi znižanja stroškov energije, vendar bi morali odločneje zahtevati tudi izboljšanje notranje klime, saj morajo stavbe zagotavljati zdrave razmere za življenje, delo in zabavo.
Kakšne so najpogostejše zdravstvene težave?
V Evropi ljudje preživimo okoli 90 odstotkov časa v zaprtih prostorih. Verjetnost za šibko zdravje je skoraj dvakrat večja, če živimo v vlažnih in temnih prostorih. Najpogostejša so obolenja dihal, astma, depresivnost, pojavi se nizka raven osebne energije. Zaradi slabih razmer tudi ne izkoristimo naših potencialov, nižja je produktivnost, učenje je slabše.
Kakšne so posledice na širšo družbo?
Premalo osvetljeni in neprimerno prezračevani prostori vplivajo na družbo mnogo bolj, kot se zdi na prvi pogled. Samo astma v Evropi povzroči okoli 82 milijard evrov neposrednih in posrednih stroškov ter izgub, kar je približno deset slovenskih proračunov. Širši pogled pokaže na neizkoriščeno produktivnost zaposlenih in na slabši učni uspeh v šolah. Po raziskavah se namreč otroci učijo tudi do 15 odstotkov hitreje, če imajo ustrezno dnevno svetlobo. Dokazov za pozitiven vpliv dnevne svetlobe in svežega zraka je še mnogo več.
Kakšna je torej odgovornost lastnikov stanovanj, da zagotovijo boljše bivanjske razmere?
Pri novogradnjah in prenovah bi moralo biti temeljno vodilo zdravo bivalno, šolsko ali delovno okolje in temu prilagojena čim boljša energetska učinkovitost. Pri tem vidim veliko vlogo arhitektov in investitorjev, ki bi morali imeti znanje o tem ter zagotoviti zdravo in produktivno okolje.
Kako pa naj jim pomagajo različne institucije, odgovorne za učinkovito rabo energije in čim boljše zdravje ljudi?
Skoraj bi morali govoriti o ministrstvu za gradnjo in zdravstvo in mogoče še gospodarstvo ali vsaj o tesni koordinaciji teh področij. S preventivo lahko izboljšamo zdravje, kar prinese še večjo blaginjo gospodarstvu, saj manj izostankov od dela in večja produktivnost prinesejo več dodane vrednosti kot le zmanjšan znesek na računu za energijo. Pri spodbujanju novogradenj in prenov zasebnih in javnih objektov bi morali postaviti merila, po katerih bi bila zdrava notranja klima poleg učinkovite rabe energije pogoj za pridobitev sredstev. Nižji račun za porabljeno energijo še ne pomeni, da uporabniki živijo v bolj zdravem prostoru. Poznamo enostavna merila za merjenje kakovosti zraka in bivalnega okolja. Gre za faktor dnevne svetlobe, temperaturo, vsebnost ogljikovega dioksida in zračno vlago.
Kako se zaznave vaših naročnikov o posledicah slabih bivalnih prostorov razlikujejo od raziskav mednarodnih institucij?
Ljudje vemo, da zdravje krepijo dober spanec, svež zrak, zdrava prehrana in ugodna dnevna svetloba, vendar se vedemo drugače. Vemo, da zračenje zmanjšuje kondenziranje zračne vlage in zatohlost in da moramo prostore zračiti. Vendar marsikdo ne odpre oken za nekaj minut na dan. Ker smo pozabljivi, moramo nekatere stvari avtomatizirati.
So naročniki javnih objektov bolje ozaveščeni?
Na žalost pri javnih objektih opažamo, da je v središču pozornosti čim manjši znesek na računu. Pri energetski prenovi šole v Endrupu na Danskem so z enostavnimi prijemi zmanjšali porabo energije in hkrati zelo izboljšali notranjo klimo. Tudi v Sloveniji imamo nekaj projektov z monitoringom po opravljenih delih, kjer spoznavamo razlike med izračuni med projektiranjem in dejanskim stanjem. Tako za javni kot zasebni sektor velja, da večinoma sledi minimalnim zahtevam, v katere bi morali resneje vtkati zdravo notranjo klimo. S tem bi tudi arhitekti dobili podlago za pogovor z naročniki.
Kako v vašem podjetju obveščate javnost o pomenu kakovostnih bivalnih prostorov?
V zadnjem desetletju je skupina Velux postavila in sodelovala pri 26 pilotnih projektih, kjer smo projektirali, zgradili in merili vplive in rezultate principov aktivne hiše. Naučili smo se in dokazali, da je z današnjim znanjem, tehnologijo in gradbenimi elementi možno prenoviti ali zgraditi skoraj ničenergijske objekte, kjer človek živi in dela v zdravem bivalnem okolju ob čim manjšem vplivu na okolje.
Katere pa so vaše konkretne aktivnosti za to?
Dnevna svetloba in sveži zrak v prostor prehajata skozi okna. Elektrificirana strešna okna poleg udobnosti prinašajo nove razsežnosti. Ker ljudje začutimo vlago ali ogljikov dioksid v zraku šele, ko nam škodi, dajemo na trg senzorski sistem, ki odpre okna in prezrači prostore takoj, ko zazna presežene vrednosti. Tega ne naredi v hladnem ali deževnem dnevu, človek ima pravico vse narediti po svojih potrebah, tudi senčenje na vroč poletni dan je avtomatizirano. Skratka, avtonomni pametni sistem, ki se lahko povezuje tudi širše.
Kako aktivnosti nadgrajujete s svetovanji vaših arhitektov in inženirjev?
Že pri projektiranju naredimo arhitektom in investitorjem analizo osvetljenosti z dnevno svetlobo, saj imamo orodje Daylight Visualiser, ki zelo dobro simulira osvetlitev prostorov z dnevno svetlobo. Za lažjo predstavo lahko naredimo tudi rendering. Takšna analiza bi morala biti vsaj pilotno obvezna za vse šole ali vrtce, s čimer bi zagotovili zdravo in produktivno izobraževalno okolje.
