Ne govorijo le o energijskih karakteristikah, hišo kot objekt bivanja vidijo bolj kompleksno. Pazijo, da ne iščejo le odličnih energijskih kazalnikov, ampak se zavedajo, da gradijo domove. V skladu s trajnostnimi načeli objekt proučijo v vsem življenjskem ciklu. Razmišljajo o življenjski dobi vgrajenih komponent, prilagodljivosti potrebam stanovalcev v različnih življenjskih obdobjih, vseh stroških bivanja in o psihološki funkciji objekta.
Skoraj ničenergijske hiše
Med najpomembnejšimi zahtevami prenovljene direktive o energetski učinkovitosti stavb (EPBD Prenovitev) je prehod na skoraj ničenergijsko gradnjo novih stavb. Države članice morajo v svojih nacionalnih zakonodajah opredeliti merila za skoraj ničenergijsko hišo in nato ta merila postopoma uvesti v prakso, najprej v javnem sektorju, do leta 2020 pa mora postati skoraj ničenergijska gradnja obvezna za vse investitorje.
Ničenergijske hiše
Ničenergijske hiše z obnovljivimi viri energije same proizvedejo vso potrebno energijo za svoje delovanje. Pri tem moramo vzeti v zakup to:
- namestitev fotovoltaičnih sistemov ali vetrnic,
- izkoriščanje geotermalne energije, če je na voljo v neposredni bližini,
- gradnja, izolacijski materiali, lokacija morajo biti enaki kot pri pasivni hiši.
Leseno-steklena hiša po sistemu Kager
Prvo klasično in zaradi krajinskih zahtev nekoliko arhitekturno konservativno zasnovano stekleno hišo Vita Nova Classic so zgradili leta 2002. Prostor med skeletom je zapolnjen s transparentnimi stekli in stenami. Zaradi velikanskih steklenih površin bi lahko pomislili na vprašanje ogrevanja ali poletnega pohlajevanja objekta. A to ni nobena težava, saj je objekt zgrajen brez toplotnih mostov, neprepusten za zrak in odlično toplotno izoliran.
Vrhunsko stavbno pohištvo ima trojno zasteklitev. Za ogrevanje, klimatizacijo in pripravo tople sanitarne vode skrbita toplotna črpalka in fotovoltaika. Zaradi zrakotesnosti objekta je potrebno prisilno prezračevanje. Svež zrak se vpihuje skozi talne rešetke ob zunanjih steklenih površinah, odvaja pa se skozi zajeme v kuhinji, sanitarijah in v najvišji točki mansarde. Odpadni zrak gre skozi izmenjevalnik toplote (rekuperator), ki predogreva dohodni zrak. V hiši ni radiatorjev, saj za ogrevanje poleg vpihovanja toplega (ali poleti ohlajenega) zraka skrbi talno gretje. S toplotno črpalko zemlja-voda in sistemom prezračevanja z vračanjem toplote je bil povprečni strošek elektrike za stanovanjsko hišo evro in pol na dan, z vgradnjo fotovoltaike in uporabo sončne energije pa hiša na letni ravni proizvede več električne energije, kot je porabi.
Steklena je lahko ničenergijska
Steklene hiše imajo izredno velik potencial, vendar je treba upoštevati njihove posebnosti. Skozi transparenten steklen ovoj pride v prostor veliko brezplačne sončne energije. Z večjo izolativnostjo stekel in prepustnostnostjo sončnega sevanja se bo ta potencial še močneje izrazil. Problem lahko pomenijo sončni pridobitki, ki lahko objekt pregrejejo, kar pa se lahko enostavno prepreči z doslednim zunanjim senčenjem. Ničenergijsko stekleno hišo lahko izvedemo že danes s samooskrbno sončno elektrarno.
Investicija v sončno samozadostno elektrarno
Lastnik je pred vgradnjo fotovoltaične elektrarne porabil za 145 evrov električne energije na mesec. Ob stanovanjski hiši so na parceli še drugi objekti oziroma večji porabniki električne energije. Gre za gospodarsko poslopje, naravni bazen in jacuzzi. Zaradi izjemno ugodne lege in optimalne orientacije hiše je investitor vgradil 11-kilovatno sončno elektrarno, s katero lahko letno proizvede 13.300 kilovatnih ur električne energije.
S subvencijo Eko sklada je investicija znašala 13 tisoč evrov. Mesečni obrok posojila je 120 evrov, prišteti je treba še 20 evrov omrežnine. Posojilo se odplačuje s proizvodnjo električne energije prek fotovoltaične elektrarne, po desetih letih bo lastnik plačeval le še omrežnino.
Smer razvoja steklenih hiš v podjetju Kager hiša
Izhodišče pri snovanju »steklene hiše 2020« je v razumevanju pozitivnih lastnosti stekla. V razvoj je treba vključiti vse kazalnike, ki vplivajo na kakovostno, prijetno in ekonomsko ugodno bivanje za celotno življenjsko dobo objekta. Pri razvoju objektov prihodnosti nikakor ne smemo zanemariti pomena kakovosti bivanja v smislu naravne svetlobe, odprtih pogledov, vizualno všečnih in arhitekturno skladnih objektov, ki so navdih tako za stanovalce kot za okolico.