Po izkušnjah v nekaterih državah je največja težava slabo nadzorovan tok gradbenih odpadkov. Kakšne so izkušnje nadzorovanja toka gradbenih odpadkov v EU?
Da bi nadzorovali tok gradbenih odpadkov in odpadkov, ki nastanejo ob rušenjih, je glavno, da od začetka poznamo vrste nastalih odpadkov. Idealno je stavbe oceniti pred njihovim rušenjem, s čimer identificiramo materiale v zgradbi. Določiti je treba deleže materialov, ki jih je mogoče reciklirati ali znova uporabiti, druge materiale in nevarne snovi. S tem ugotovimo možnosti za recikliranje in vnovično uporabo ter določimo ukrepe za varno ravnanje z nevarnimi odpadki. V nekaterih državah članicah se informacije, zbrane med tako oceno, uporabijo za določitev višine depozita, ki ga je treba plačati upravnim organom. Depozit se vrne, ko lastnik gradnje dokaže, da so bili odpadki iz gradnje ali rušenja poslani v obrate za predelavo z veljavnim dovoljenjem. Pred nedavnim sprejete smernice EU lahko pri tem pomagajo. Ocena stavb, vključno s predvidevanji tipov nastalih odpadkov, je pomemben korak. Dopolnjevati ga morajo postopki, ki jim morajo podjetja slediti pri rušenju, transportu in obdelavi odpadkov. Ti postopki so v najnaprednejših državah vsakdanji in zagotavljajo, da odpadkom lahko sledimo od izvora do reciklaže, vnovične uporabe ali odstranitve. Vse to morajo podpirati dodatni ukrepi, kot so ozaveščanje, usposabljanje in inšpekcijski ukrepi.
Kdo naj izvaja nadzor: okoljska inšpekcija, gradbena inšpekcija ali obe?
Težko je reči, kateri je pravi inšpekcijski organ. Najboljša izbira je odvisna od specifik države. Če je udeleženih več upravnih organov, morajo biti dobro usklajeni. Vsi se morajo držati enakih vodil ali meril za inšpekcije in medsebojno izmenjavo informacij. Inšpekcije je treba opraviti na gradbiščih, pri transportu odpadkov in v centrih za obdelavo odpadkov. Kolikor mi je znano, ima zelena policija mnogo boljše možnosti in sredstva za nadzor gibanja transportiranega materiala in za pregon protizakonitega odlaganja kot gradbena inšpekcija. Ta naj preverja, ali so načrti rušenja in revizije sprejeti v skladu z zakonom, in nadzoruje rezultate njihove uresničitve.
Kdo in kako naj določa, ali je neki izkop zemlje odpadek in ali naj se odstrani na smetišču za inertne odpadke?
Okvirna direktiva o odpadkih (Direktiva 2008/98/ES) določa, da nekontaminirana prst in drugi naravni materiali, izkopani med gradbenimi dejavnostmi, kjer je gotovo, da bo material uporabljen za namene gradnje v svojem naravnem stanju, na lokaciji, kjer je bil izkopan, ne sodijo pod to direktivo. Z drugimi besedami, ni treba, da se obravnavajo kot odpadek. Velja pa direktiva za nevarno izkopano prst in prst, ki ne bo uporabljena v naravnem stanju na isti lokaciji.
V državno zakonodajo je treba prenesti okvirno direktivo o odpadkih ali direktivo o rudarskih odpadkih, ki velja predvsem pri kopanju predorov. Odvisno od sestave izkopanega materiala je mogoča uporaba različnih meril za odpadke. Dokaz skladnosti s temi merili morda ni enostaven in morda za lastnika pomeni celo precejšen strošek. V projektu Dragon, za katerega je dala sredstva EU, so bile denimo razvite avtomatske spektralne metode za on-line karakterizacijo materiala, izkopanega pri kopanju predorov.
Kakšna so merila za uporabo recikliranih gradbenih odpadkov v gradnji?
Reciklirani gradbeni materiali se učinkovito uporabljajo v gradnji po vsej Evropi in prispevajo k trajnostni gradnji. Vendar pa je pomembno poznati sestavo in lastnosti recikliranih materialov, s čimer se izognemo nevarnostim za okolje, hkrati pa morajo biti skladni z veljavnimi gradbenimi standardi. Najboljši primer recikliranih gradbenih materialov so agregati, izdelani iz odpadkov pri rušenju. V večini držav članic obstajajo tehnične zahteve in okoljska merila, ki jih morajo reciklirani agregati izpolniti. Ustrezni standardi in certifikacijske sheme so najpomembnejši za ustvarjanje trgov za reciklirane proizvode. Tisti, ki želijo uporabljati reciklirane gradbene materiale, morajo biti prepričani, da so enakovredni novim materialom. Navadno obstajajo nacionalna pravila za dovoljene vsebnosti recikliranega agregata v novem betonu in podobno. Gradbeni materiali morajo izpolnjevati stroge tehnične zahteve in kakršnakoli zamenjava s snovmi, ki izvirajo iz odpadkov, je mogoča le v skladu s temi zahtevami.
