Dekan fakultete za gradbeništvo in geodezijo dr. Matjaž Mikoš poudarja, da se povpraševanje po kadrih v gradbeništvu zelo povečuje. Večje je tako povpraševanje po kadrih z nižjimi poklicnimi znanji kot po diplomantih njihovih študijskih programov. »Ali gre za trajnejši trend, je težko oceniti, saj je priliv na trg delovne sile letos manjši, ker je lani diplomiralo veliko študentov predbolonjskih študijskih programov, pri čemer velik delež teh ni bil med iskalci prve zaposlitve,« je razložil Mikoš.
Na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani je v lanskem študijskem letu študij na vseh smereh končalo skupaj 184 diplomantov. Od tega je bilo 97 diplomantov na prvi in 87 diplomantov na drugi, magistrski stopnji. Vodstvo fakultete pričakuje, da bodo letos podelili skupaj 268 diplom, in sicer 125 na prvi dodiplomski stopnji in 143 magistrskih nazivov.
V nadaljevanju objavljamo nekaj zgodb diplomantov, ki so iskali prvo zaposlitev. Skupno jim je, da pri iskanju službe nihče ni imel nikakršnih težav. Vsi so se zaposlili takoj po zaključku študija.
Pripravništvo takoj, več pogovorov za redno zaposlitev
Magister inženir geodezije in geoinformatike Grega Šoič je diplomiral septembra lani in je pripravništvo ter pozneje zaposlitev v švicarskem podjetju Leica Geosystems dobil po spletu različnih srečnih naključij in okoliščin. Sprva sploh ni nameraval oditi v tujino, vendar je v Facebook skupini, v katero so povezani slovenski geodeti, zasledil oglas za pripravništvo v tem podjetju. Po uspešnem pogovoru in opravljenih formalnostih se je po dveh tednih odpravil v Švico, kjer je po polletnem pripravništvu dobil ponudbo za dodatnih šest mesecev. Podjetje je objavilo razpis za delovno mesto, ki je ustrezala njegovi izobrazbi. Redno se je v tem podjetju zaposlil marca lani, pri čemer so bili pogovori precej bolj obsežni od tistih, prek katerih se je dogovoril za pripravništvo.
Grega Šoič kot inženir aplikacij dela v skupini za razvoj in vzdrževanje programske in strojne opreme za potrebe strukturnega geodetskega in geotehničnega monitoringa objektov. »Moje glavne naloge so priprava konceptov za nove programske funkcije, testiranje programske in strojne opreme ter podpora strankam in distributerjem,« pravi Grega Šoič.
Na študij geodezije se je vpisal, ker je rad v naravi in rad rešuje matematične ter geometrične probleme. Pričakoval je, da bo večino časa na terenu izvajal meritve, v pisarni pa naredil izračune ter pripravil poročila. Vendar danes veliko večino delovnega časa preživi v pisarni, matematične in geometrične probleme pa računajo programi.
»Prihodnjim študentom svetujem natančnost in marljivost. Že med študijem naj nabirajo čim več izkušenj, povezanih z geodezijo,« pravi Grega Šoič, ki pri tem poudarja, da naj študenti v geodetskih podjetjih opravljajo počitniško delo, študirajo tudi prek izmenjav s tujimi fakultetami, sodelujejo pri projektih in se udeležujejo delavnic ter tečajev. Po njegovih izkušnjah imajo več možnosti za zaposlitev diplomanti, ki so opravili jezikovne tečaje in tečaje programov ali celo programskih jezikov.
Geodetinja med programerji
Diplomirana inženirka geodezije Anja Vrečko je študij končala pred sedmimi leti in se kot raziskovalka takoj po opravljeni diplomi zaposlila na fakulteti za gradbeništvo in geodezijo. Po treh letih je zamenjala delovno okolje, danes je analitičarka v slovenskem podjetju Sinergise. Podjetje razvija programsko opremo za evidence nepremičnin, kot so kataster, zemljiška knjiga ali sistem za identifikacijo kmetijskih zemljišč, ter pripravlja satelitske posnetke, da so uporabni za širši krog ljudi.
»Moja naloga je razumeti zahteve in želje naših uporabnikov, med katerimi so tudi geodeti in strokovnjaki s področja daljinskega zaznavanja,« pravi Anja Vrečko, ki s programerji snuje nove rešitve in izboljšave.
Študij geodezije na ljubljanski fakulteti za gradbeništvo in geodezijo ni lahek, pridobila je odlično strokovno podlago za delo in dovolj široko tehnično izobrazbo, da se znajde tudi v poklicu, ki ni tipično geodetski. Tehnična znanja in razumevanje teoretičnega ozadja so nujna, vendar niso dovolj za uspešno delo. Večino študijskih zagat je reševala s kolegi na fakulteti, s čimer je pridobila tudi socialne veščine, ki so enako pomembne kot znanje. »Odločitev za študij naj temelji na tem, kar človeka zanima in kar bi rad počel,« poudarja Vrečkova.
Izkušnje z gradbišč pomagajo pri vodenju prodaje
Diplomirani inženir gradbeništva Damir Mesarič je direktor komerciale v gradbenem podjetju CGP, kjer vodi delo komercialistov in usklajuje želje naročnikov. Med študijem ni imel konkretnih predstav, kako se bo razvijala njegova kariera, zaposlil pa se je takoj po opravljeni diplomi leta 2004. Mogoče je k temu pripomogla počitniška praksa, ki jo je opravljal v gradbenem podjetju, kjer je spoznal delo na gradbiščih. Delo vodje gradbišča in vodje projekta mu je bilo takoj všeč in mu je pomenilo velik izziv, pridobljene izkušnje iz operative pa mu danes zelo pomagajo. Prihodnjim študentom gradbeništva Damir Mesarič sporoča: »Delo v gradbeništvu je zahtevno, vendar zelo zanimivo in dinamično. Zelo dobro se počutim, ko se z družino ali prijatelji peljem mimo šole, hotela, bolnišnice, čez most ali po železniški progi in jim razložim, da sem sodeloval pri gradnji.«
Ustvarja podobo okolja in prostora
Tudi Uroš Rozman se je zaposlil že dan po opravljeni diplomi. Je magister prostorskega načrtovanja in diplomirani inženir gradbeništva ter vodi projekte na Regionalni razvojni agenciji za Koroško. Usklajuje umeščanja in izgradnjo kolesarskih povezav, regionalno prostorsko načrtovanje ter pripravlja prostorske in prometne študije.
Njegovo delo je precej podobno delu na fakulteti ob koncu študija, saj je lahko nadaljevati projekt prostorske umestitve Dravske kolesarske poti, ki ga je načrtoval v magistrskem delu. Razlika je v tem, da mora v službi veliko bolj sodelovati z vsemi pristojnimi inštitucijami in ideje ter rešitve usklajevati z veliko več deležniki kot na fakulteti. »Študij gradbeništva je odličen za tiste, ki želijo soustvarjati podobo našega okolja in prostora. Ni lepše nagrade kot to, da lahko neko idejo postaviš v realno okolje in opazuješ, kako se projekt zlije z okoljem,« prihodnjim študentom sporoča Uroš Rozman.
Znanje nikdar ne splava po vodi
Marijan Gorjup je pogovor za službo na Petrolu uspešno opravil že pred koncem študija. Kot magister inženir okoljskega gradbeništva izdeluje hidravlične modele vodovodnih sistemov. Pri delu uporablja baze podatkov, kot sta geografski informacijski sistem (GIS in SCADA), sodeluje z upravljavci vodovodnih sistemov, analizira hidravlične razmere in podaja predloge za izboljšave.
»Na fakulteti je bilo delo bolj teoretično, kot je zdaj v službi. Več je poudarka na uporabnih znanjih. Na fakulteti nisem dobil vseh znanj, ki jih zdaj uporabljam v službi, vendar sem se jih zaradi načina študija na ljubljanski fakulteti z gradbeništvo in geodezijo zelo hitro priučil,« je poudaril Marijan Gorjup, ki dijakom sporoča, da končan študij še ni dovolj za pridobitev zaposlitve. Po njegovem mnenju se mora študent že med študijem odločiti, na katerem področju bo deloval, in se udeležiti tudi delavnic, seminarjev in podobnih dogodkov, ki niso v rednem študijskem programu. Sam pred začetkom študija ni imel prave predstave, kako študij poteka, in je šele pozneje spoznal, da gradbeništvo pokriva zelo veliko področij, od katerih so ga najbolj pritegnili vodovodni sistemi.
