Iz zimskega poročila združenja EECFA za leto 2017 o napovedih gibanja trga v gradbenem sektorju je razvidno, da lahko celotna regija v letih 2018 in 2019 pričakuje 9-odstotno kumulativno rast. Sicer so zelo optimistične prejšnje napovedi nekoliko znižali zaradi nekoliko nižjih pričakovanj glede porabe sredstev iz evropskih skladov in zaradi manjše zaskrbljenosti glede prihodnjih gibanj na trgih Turčije, Ukrajine in Rusije. Druga skupina držav, ki jo EECFA opisuje kot jugovzhodno peterico (South East Europe Five), sestavljajo Bolgarija, Hrvaška, Romunija, Srbija in Slovenija.
Vendar pa je celotna slika še vedno dobra, če upoštevamo, da ima celotna regija koristi od zdravega makroekonomskega okolja v Evropi in rekordno nizkih obrestnih mer. V teh ugodnih okoliščinah bi moral segment visokih gradenj, zlasti stanovanjska gradnja, v prihodnjih dveh letih še naprej okrevati po napovedani 17-odstotni kumulativni stopnji. Glavni dejavnik, ki bo omejeval hitrejšo rast, bo pomanjkanje nekvalificirane delovne sile v gradbeništvu.
Bolgarija
Bolgarija je po oceni EECFA lani 2017 zabeležila 7-odstotno skupno rast gradbenih aktivnosti. K temu je največ prispeval predvsem nov ciklus financiranja iz skladov EU, ki so spodbudili realizacijo številnih projektov v javnem sektorju. Slaba pripravljenost za operativne programe EU je bila namreč glavni razlog za rekorden 35,2-odstoten padec celotnega gradbenega sektorja v letu 2016. EECFA Bolgariji letos napoveduje 5,6-odstotno rast v gradbeništvu, prihodnje leto pa 5,7-odstotno rast.
Hrvaška
Tudi za gradbenike na Hrvaškem je dobra novica uspešnejše črpanje evropskih sredstev, ki je povezano z nadaljnjo solidno rastjo BDP, osebne porabe, prodaje na drobno in industrijske proizvodnje. V takih okoliščinah bi lahko imel koristi tudi gradbeni sektor. Ocenjuje se, da je bilo skupno povečanje gradbenih aktivnosti v letu 2017 6,3-odstotno, čeprav so še poleti napovedovali 11,2-odstotno rast. Oceno so znižali zaradi previdnosti investitorjev in bank na področju stanovanjske gradnje ter zaradi zamude nekaterih infrastrukturnih projektov, ki jih upravlja država. Letos naj bi bila rast gradbene dejavnosti 10,9-odstotna, drugo leto pa 3,9-odstotna. Analitiki so v svojih preučevanjih upoštevali tudi krizo v Agrokorju, ki za zdaj še ne vpliva na hrvaški gradbeni sektor, bi pa lahko v prihodnosti imela močan negativen učinek, če bo ušla izpod nadzora.
Romunija
Občutno rast gradnje stavb v stanovanjskem in nestanovanjskem segmentu v Romuniji naj bi nadomestila pomanjkanje projektov na področju javne infrastrukture, ki so obtičali zaradi nižje stopnje črpanja sredstev EU v prvi polovici leta 2017. Lanska rast romunskega gradbeništva naj bi bila po prvih ocenah 3,6-odstotna, za letos napovedujejo 6,6 –odsotno, načrtovana dela na področju cestne infrastrukture pa naj bi leta 2019 zagotovila 5-odstotno rast.
Srbija
Zaradi reforme upravnega sistema iz leta 2015, poenostavljenih postopkov za izdajo gradbenih dovoljenj in gospodarskega okrevanja se je v Srbiji povečalo število novogradenj in rekonstrukcij obstoječih objektov. Leta 2016 je tamkajšnje gradbeništvo doseglo rekordne rasti, lansko leto je bila rast 3,3-odstotna, letos naj bi bila 16,3-odstotna, drugo leto pa 7,3-odstotna.
Slovenija
In kaj EECFA napoveduje Sloveniji? Leta 2016 je bil padec gradbene dejavnosti 10,3-odstoten, lansko rast so ocenili na šest odstotkov, zaradi zamud pri izvajanju dveh velikih infrastrukturnih projektov pa so znižali pričakovano rast za letos in drugo leto. Tako naj bi bila letos rast 8,2-odstotna, leta 2019 pa 7-odstotna (poleti so napovedovali še 16,1 odstotka). Na celotno sliko slovenskega gradbenega trga in na napovedi prihodnjih obdobij je vplivala tudi uradna statistika o stanovanjski gradnji od leta 2015 do leta 2018, za katero so že pripravljeni načrti.
Rusija
Pod vzhodno Evropo EECFA šteje Rusijo, Turčijo in Ukrajino. Na te trge gledajo z »zelo umirjenim optimizmom«, napovedi pa so v zimskem poročilu popravljene navzgor. Državna intervencija in zakonodajne spremembe bi lahko ustavile upadanje stanovanjskega segmenta trga v Rusiji, medtem ko se v segmentu infrastrukturnih projektov pričakuje večji napredek. Letos naj bi gradbeni trg zrasel za 0,1, drugo leto pa za 1,8 odstotka. Letos bo razlog za rast povečanje gradbene aktivnosti pri gradnji cest in cevovodov, leta 2019 pa naj bi si opomogel tudi stanovanjski segment.
Turčija
V Turčiji so napovedi za stanovanjski segment popravili nekoliko navzgor. Zmerno optimistične napovedi so rezultat mešanice pozitivnih demografskih gibanj in močnega povpraševanja po dovoljenjih na eni strani ter težav financiranja na drugi strani. Toda Turčija še naprej gradi največ kvadratnih metrov bivalnega prostora v vsej Evropi. Lani so po ocenah zabeležili 4,1-odstotno rast, letos bo rast 2,8-odstotna, drugo leto pa le 0,5-odstotna, kar bo posledica volitev na državni in lokalni ravni ter višjih stroškov gradnje, ki bi lahko privedli do določenega zmanjšanja povpraševanja.
Ukrajina
Znatna rast gradbenega trga v Ukrajini v letu 2017 je kazalnik, ki kaže, da je tamkajšnje gospodarstvo prebrodilo krizo in krenilo po poti splošnega okrevanja. Gradbena industrija pa se je v tem letu pokazala kot najhitreje rastoča gospodarska veja. To je predvsem posledica povečanih naložb v gradnjo cest, pa tudi izboljšanje finančnega stanja številnih ključnih industrijskih subjektov. Lani je bila tako ocenjena rast ukrajinskega gradbenega trga15,7-odstotna, letos bo 10,1-odstotna, drugo leto pa 5,8-odstotna.
