Poenotenje tehničnih specifikacij le za gradnjo cestne in železniške infrastrukture Poenotenje tehničnih specifikacij le za gradnjo cestne in železniške infrastrukture Projekt poenotenja tehničnih specifikacij za cestno in železniško infrastrukturo od oktobra lani teče pod okriljem ministrstva za infrastrukturo. V dveh letih bodo za prioritetna področja namenili 1,6 milijona evrov.
Nepremičnine na muhi slovenskih milijonarjev Nepremičnine na muhi slovenskih milijonarjev Nepremičnine so vabljiv pristan za presežne milijone, v njih slovenski multimilijonarji, ne glede na naravo osnovne dejavnosti, s katero so ustvarili svoje bogastvo, vidijo tudi priložnosti za zaslužek s hotelirstvom ali stanovanjsko gradnjo.
Prebujeni projekti ob Šmartinski: tudi litijski Trgograd bo gradil stanovanja Prebujeni projekti ob Šmartinski: tudi litijski Trgograd bo gradil stanovanja Ob Šmartinski cesti naj bi v kratkem zraslo okoli 500 novih stanovanj, če se uresničijo ideje Igorja Laha, pa še precej več
Lumar gradi le še v skoraj ničenergijskem standardu Lumar gradi le še v skoraj ničenergijskem standardu V vodilnem slovenskem proizvajalcu montažnih objektov Lumarju pozdravljajo spremembe direktive o skoraj ničenergijski gradnji. Direktor podjetja Marko Lukić poudarja, da že danes gradijo po tem standardu, kot pozitiven učinek direktive pa vidi, da se bo z njo trg prečistil. Na njem bodo obstali le tehnološko in procesno najnaprednejši.

Trimo razvil inovativni šestslojni sistem zasteklitve stavb

Čas branja: 4 min
12.03.2018  20:30
Q-Air je Evropska unija prepoznala kot veliko inovacijo, pomembno za Evropo in širše, ter projekt finančno podprla v okviru programa Obzorje 2020.
Trimo razvil inovativni šestslojni sistem zasteklitve stavb

Obveščaj me o novih člankih:  

Konec osemdesetih let prejšnjega stoletja je bil v Nemčiji predstavljen koncept pasivne hiše, sloneč na trojni zasteklitvi in premičnih zunanjih senčilih, kjer naj bi bila potreba po ogrevalni toploti manj kot 15 kilovatnih ur na kvadratni meter na leto. V zadnjem desetletju smo bili priča nadgradnji pasivni podobne hiše s fotovoltaičnimi paneli, ki naj bi stavbo naredili neto ničenergijsko (NZEB) ali celo energijsko pozitivno ter s tem tudi pripomogli k zmanjševanju izpustov ogljikovega dioksida. Vendar so se v zadnjih nekaj letih v opisanem konceptu pokazale precejšnje pomanjkljivosti.

Prva težava je, da pozimi ni dovolj sončnega obsevanja za ogrevanje stavb in da s poleti pridobljeno sončno energijo ni mogoče zagotoviti zimskega ogrevanja. Poraba energije za ogrevanje NZEB-stavb je resda manjša kot pri klasično grajenih stavbah, vendar novogradnje še vedno neto dodajajo emisije ogljikovega dioksida zaradi potreb po ogrevanju.

Pomembna težava pasivnih in NZEB-stavb je, da so pogosto brez strojnega hlajenja (zlasti v Nemčiji), kar pomeni, da temperature v bivalnih prostorih poleti lahko dosežejo 30 stopinj Celzija, saj nočno prezračevanje zaradi vse višjih nočnih temperatur pogosto ne zadošča. Klimatsko neudobje, uporaba aktivnih (avtomatskih) senčil, ki omejujejo nemoten stik z okolico večino sončnega časa, ter strah pred okvarami preprečujejo, da bi se ljudje bolj odločali za obnove starih stavb v novejše NZEB ali pasivne.

Na naslednjo veliko težavo pa je opozoril Hans-Werner Sinn v svojem odmevnem znanstvenem članku »Buffering volatility: A study on the limits of Germany's energy revolution« (Vir) s konca leta 2017, v katerem je pokazal, da energijska revolucija (Energiewende), tako kot je zamišljena, ni mogoča. Težava je hranjenje sončne in vetrne energije za zimo. To seveda ni mogoče, ker ne poznamo nobene ekonomsko učinkovite metode sezonskega shranjevanja električne energije, niti ni kakšne na obzorju.

Rešitev: velik delež zasteklitve stavb z nizko vrednostjo U in g

Na drugi strani vemo, da bi lahko stavbe, opremljene z velikim deležem zasteklitve (nad 40 odstotkov) in vrednostjo Uw pod 0,4 W/m2K, povsem odpravile zunanje senčenje in tudi večino potrebe po ogrevanju. Potrebo po senčenju odpravi zunanje sončno zaščitno steklo z zmerno vrednostjo solarnih toplotnih dobitkov (nizka vrednost g), potrebo po ogrevanju pa zelo nizka toplotna prehodnost zasteklitve (nizka vrednost U).

Navajamo primer: Zasteklitev s toplotno prehodnostjo (Uw) 0,3 W/m2K in koeficientom solarnih dobitkov (g) 0,3 na povprečen zimski meglen dan prek kratkega dneva sprejme od razpoložljive svetlobe več toplote, kot je v vseh 24 urah dneva odda nazaj v okoliški zrak. Skupaj z notranjimi viri toplote (ljudje, računalniki, luči in podobno) takšne stavbe dosegajo zmanjšanje potrebe po ogrevanju na minimalno oziroma skoraj ničelno raven, vsega eno kilovatno uro na kvadratni meter na leto – ob dejstvu, da je stalna temperatura v prostoru vsaj 22 stopinj Celzija.

Imajo pa takšne stavbe izraženo potrebo po hlajenju, ki znaša tipično šest kilovatnih ur električne energije na kvadratni meter na leto, ob upoštevanju, da se stavba zrači s sistemom variabilnega (VAV), rekuperiranega zračenja. S takšnim konceptom rešitve je potreba po shranjevanju poletne sončne energije za zimo povsem odpravljena. Sončna energija poleti lahko brez težav pokriva potrebe po hlajenju, saj potreba in fotovoltaična proizvodnja časovno sovpadata.

Evropska inovacija Q-Air iz Slovenije

Pri inovativnem šestslojnem sistemu zasteklitve, ki ga Trimo predstavlja pod blagovno znamko Q-Air, vrednost U dosega vse do 0,3 W/m2K na ravni celotne steklene fasade z upoštevanjem vseh toplotnih izgub. Skupna debelina sistema Q-Air je okvirno 13 centimetrov, kar zadošča, da lahko v nekaterih primerih med zunanje in notranje steklo skrijemo potrebno podkonstrukcijo, kar dviguje estetski videz lepo poravnane notranje in zunanje površine stene.

Pri temeljnem razvoju steklenega sistema za ovoj stavb Q-Air je Trimo sodeloval s številnimi domačimi in tujimi podjetji, inštituti in fakultetami, denimo s Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo in Fakulteto za strojništvo Univerze v Ljubljani, Zavodom za gradbeništvo Slovenije (ZAG) in inštitutom IFT iz Nemčije.

Q-Air je Evropska unija leta 2016 prepoznala kot veliko inovacijo, pomembno za Evropo in širše, ter projekt finančno podprla v okviru programa Obzorje 2020. V evropskem projektu Q-Air Trimo v letih 2017 in 2018 sodeluje z ZAG ter še s tremi konzorcijskimi partnerji iz tujine – s podjetji Kohlbecker iz Nemčije, Cantori iz Italije in Skandinaviska Glassystem iz Švedske.

Velik premik v smeri trajnostne gradnje

Inovativni izdelek Q-Air ščitita dve patentni družini s podeljenimi patenti od Kanade, Evrope, Evrazije do Japonske. Bistvo prvega izuma je v posebni rešitvi težave ekspanzije izolacijskega plina argona, ki se poleti razteza v posebno ekspanzijsko komoro, ki je izvedena kar iz stekla samega, tako da se vidna stekla poleti ne izbočijo, pozimi pa ne vbočijo. Drugi izum pa obsega posebno metodo izbire stekel, tako da se ta spektralno ujemajo na način, ki onemogoča pregrevanje vmesnih stekel in tesnilnih mas takega izolacijskega elementa, kadar je ta izpostavljen soncu.

Q-Air pomeni velik premik v smeri trajnostne gradnje ob hkratnem povečanju bivalnega standarda. Odprava potrebe po sezonskem hranjenju energije bo imela v prihodnjih desetletjih veliko težo, saj se je brez nje zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida pri stavbah izkazalo za praktično nemogoče. Najpomembneje pri rešitvi Q-Air je, da jo ljudje dojemajo kot korak naprej, saj ima izdelek poleg že naštetih prednosti tudi dolgo življenjsko dobo, najmanj tako kot navadna okna oziroma steklene fasade.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
GRADBENIŠTVO
Boste lahko legalizirali črno gradnjo? Odvisno od dobre volje vašega uradnika 4

Kakšne preglavice povzroča pri legalizaciji črnih gradenj gradbeni zakon in zakaj je ta lahko - čeprav obljubljena - nemogoča tudi in...

GRADBENIŠTVO
Nepremičninski inf
Nepremičninski informator (Intervju) Vse nepremičnine mečemo v isti koš in potem poslušamo, kako cene rastejo 1

»Rastejo cene stanovanj in tu se zgodba konča. Trg poslovnih, trgovskih, industrijskih in logističnih nepremičnin stagnira.«

GRADBENIŠTVO
Nepremičninski inf
Nepremičninski informator Kdo je kriv za zbezljane cene nepremičnin?

Spet mediji – tako kot takrat, ko so cene strmoglavljale; če želite izvedeti več, si prenesite brezplačno prilogo Nepremičnine

GRADBENIŠTVO
Novice
Novice Gradnja vse dražja in še dražja bo 2

Montažne hiše so se v letu dni podražile za dobro desetino, nekateri večji gradbeni projekti tudi za četrtino.

GRADBENIŠTVO
Prebujeni projekti ob Šmartinski: tudi litijski Trgograd bo gradil stanovanja 1

Ob Šmartinski cesti naj bi v kratkem zraslo okoli 500 novih stanovanj, če se uresničijo ideje Igorja Laha, pa še precej več

GRADBENIŠTVO
Kdo so gradbinci na lestvici 100 najbogatejših Slovencev

Na letošnji lestvici 100 najbogatejših Slovencev se je znašlo 13 takšnih, ki so kakorkoli povezani z gradbeništvom in nepremičninami

GRADBENIŠTVO
Slovenija
Slovenija BIM se končno seli na velika gradbišča 1

Stolp Vinarium v Lendavi, zgrajen leta 2015, je bil prvi javni projekt, ki so ga projektirali z BIM; danes čaka na gradnjo druga cev...

GRADBENIŠTVO
Nepremičninski inf
Nepremičninski informator Kako zelo bogati Luksemburg poskrbi za stanovanjsko vprašanje revežev 2

Precej zanimivo prakso je predstavil Gilles Hempel, direktor luksemburške Agence Immobiliere Sociale (nepremičninsko-socialne agencije),...