V stavbah, ki potresno niso varne, živi okoli 50 tisoč ljudi V stavbah, ki potresno niso varne, živi okoli 50 tisoč ljudi V Sloveniji je, drugače od energetske, povsem zapostavljena protipotresna prenova, s katero stavbe konstrukcijsko ojačamo. Vedeti je treba, da Slovenija leži na potresnem območju, posledice rušilnih potresov bi zato bile zelo hude.
Vrednost gradbenih del še naprej strmo raste Vrednost gradbenih del še naprej strmo raste Rasti vrednosti gradbenih del sledijo tudi cene gradbenih materialov in stroški dela.
Kako je dihal trg poslovnih nepremičnin v prvi polovici leta Kako je dihal trg poslovnih nepremičnin v prvi polovici leta RE/MAX Commercial Slovenija v poročilu o slovenskem trgu poslovnih nepremičnin v prvem polletju poroča le o dogajanju v Mariboru in Ljubljani, vendar lahko iz tega naredimo precej dober približek dogajanja v vsej državi
Nova naprava, ki bi lahko pospešila razvoj slovenske žagarske industrije Nova naprava, ki bi lahko pospešila razvoj slovenske žagarske industrije Na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo so razvili napravo, ki enostavno in poceni oceni trdnost gradbenega lesa

Kako študenti geodezije na finalih smučarskih skokov v Planici merijo debelino snežne odeje

Čas branja: 5 min
23.04.2018  22:00
Na ljubljanski Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo študenti precej časa preživijo na terenu. Med zanimivejšimi dejavnostmi je merjenje oblike in debeline snežne podlage na planiški velikanki ob koncu svetovnega pokala v smučarskih skokih in poletih.
Kako študenti geodezije na finalih smučarskih skokov v Planici merijo debelino snežne odeje
Letos so debelino snežne podlage na planiški letalnici merili študenti (z leve) Miha Pajnič, Jan Jež in David Arnuš pod vodstvom dr. Tilna Urbančiča (skrajno desno) s katedre za inženirsko geodezijo na ljubljanski Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo.
Foto: Jure Makovec

Naslov naloge je Analiza geometrije snežne površine na Letalnici bratov Gorišek, ki so jo študenti geodezije in geoinformatike samostojno opravili pri drugostopenjskem predmetu terensko projektno delo – izbran projekt. Letos so izmerili, da je bila snežna odeja na delu doskočišča skakalnice, kjer pristane večina letalcev, debela od 28 centimetrov do 1,34 metra.

Ves hrib skenirali z laserjem

Za gradnjo in pripravo smučarskih skakalnic veljajo zelo stroga pravila. Varnost skakalcev je na prvem mestu. Odgovorni za pripravo doskočišča letalnice želijo snežni profil čim bolj približati projektirani obliki. Pri kakovostni pripravi zaletišča in doskočišča lahko pomembno vlogo odigrajo geodetske meritve.

Letos so, podobno kot lani, pred tekmovanjem in med tem v Planici te meritve opravili trije študenti geodezije pod vodstvom dr. Tilna Urbančiča, asistenta na oddelku za geodezijo na omenjeni fakulteti. Za merjenje so uporabili tehnologijo terestričnega laserskega skeniranja (TLS), s katero lahko z vnaprej izbrano metodologijo hitro obdelajo in analizirajo podatke o geometriji skeniranega objekta.

Podroben opis oblike površja so zagotovili z uporabo tehnologije TLS. Predhodno so za zajem podatkov vzpostavili geodetsko mrežo osmih točk, iz katerih so določili 24 oslonilnih točk, ki so jih potrebovali za točno prostorsko umestitev oblakov točk TLS, ki omogoča natančno izmero velike gostote točk v zelo kratkem času. Iz zelo gosto izmerjenih točk (tudi do tisoč točk na kvadratni meter) z dovolj veliko natančnostjo, ki jo zagotavlja TLS, so zelo preprosto in hitro ugotovili geometrijska odstopanja in s tem potrebne morebitne popravke za posamezno območje na hrbtišču letalnice. Tako so lahko definirali odstopanja za vsako točko na hrbtišču letalnice.

Letos je bil zrak hladnejši, zato se je snežna podlaga v dnevih tekmovanj manj spreminjala. Tako je bilo letos manj geometrijskih sprememb kot lani, ko se je v povprečju snežni profil znižal za 13 centimetrov. »Zaradi hladnejšega zraka je bila letos smiselna le primerjava snežne oblike s projektirano in z lansko obliko,« je na kratko povzel Urbančič s katedre za inženirsko geodezijo.

Letos so največja odstopanja izmerili v osi doskočišča pri okoli 225 metrih in naprej proti izteku. Odstopanja so bila večja tudi na delih, na katerih je v preteklosti pripeljalo do plazenja zemljine, zato morajo za prekrivanje utrjenega terena snežno podlago pripraviti višje od projektirane. »Ker so doskočišče pripravili s snežnim teptalnikom, so odstopanja dejanske snežne podlage od projektne do deset centimetrov povsem pričakovana,« pravi Urbančič in poudarja, da je to še bolj značilno za zadnje dni tekmovanja, ko se zaradi taljenja snega in pristajanja letalcev sneg premešča na nižje dele doskočišča.

Študenti navdušeni, saj so praktično delo še nadgradili

Pri projektu merjenja debeline snežne podlage na planiški letalnici so letos sodelovali trije študenti ljubljanske Fakultete za gradbeništvo in geodezijo. Vodil jih je Tilen Urbančič, ki je ob tem poudaril, da želi s to in podobnimi akcijami narediti študij bolj zanimiv, študentom pa z znanji, pridobljenimi pri projektnih nalogah, povečati kompetence.

»Letošnje meritve so bile v nasprotju z minulimi leti zaradi nižjih temperatur okrnjene, saj smo jih izvajali le dva dni, kljub temu smo dobili dovolj kakovostne podatke, študenti pa so dobili veliko praktičnih izkušenj,« nam je razložil Urbančič. Študenti so med našim pogovorom poudarili, da med študijem pridobijo ogromno teoretične podlage, ki jo lahko z izvedbo podobnih projektov praktično uporabijo. »Na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo se zelo trudijo, da imamo čim več praktičnega dela, ki je neprimerno bolj zanimivo kot pa sedenje v študentskih klopeh ob poslušanju razlage snovi,« je povedal študent Miha Pajnič.

S podobnimi projekti pridobijo veliko tehničnega znanja, predvsem pa se seznanijo z dejanskim prostorom, v katerega neomajno vstopamo. Jan Jež je poudaril, da pri takih nalogah, kot je lasersko skeniranje doskočišča, pridobijo predvsem uporabno znanje terenskega zajema podatkov ter obdelave in analize pridobljenega oblaka točk. »Projekt Planica je zanimiv in koristen tudi zato, ker ne gre za vsakodnevno geodetsko delo ter prinaša novo izkušnjo in znanje, pridobljeno v okviru študija na fakulteti,« pravi Jež. Predmet terensko projektno delo je naravnan tako, da spodbuja in zahteva samostojno delo študentov vse od pisanja ponudbe za opravljeno delo pa do obdelave in analize dobljenih rezultatov in njihove predstavitve.

David Arnuš pa je ob tem dodal, da so lahko teoretično znanje preizkusili tudi na terenu, takšen projekt, kot je ta v Planici, pa po njegovem mnenju nadgradi običajno praktično delo, ki se izvaja na fakulteti. »Konkretno smo se s samostojnim delom pri projektu naučili obdelovati 3D-oblak točk in te podatke analizirati.«

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
GRADBENIŠTVO
Članki
Članki Nova naprava, ki bi lahko pospešila razvoj slovenske žagarske industrije

Na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo so razvili napravo, ki enostavno in poceni oceni trdnost gradbenega lesa

GRADBENIŠTVO
Nepremičninski inf
Nepremičninski informator Z razvojem logističnih središč bi ustvarili veliko dodane vrednosti 4

V Sloveniji mednarodne logistične korporacije iščejo, ne morejo pa najti dovolj velikih zemljišč za razvoj velikih in modernih...

GRADBENIŠTVO
Dars prejel tri zahtevke za revizijo izbora gradbinca za drugo cev predora Karavanke

Gorenjska gradbena družba, sarajevski Euroasfalt in Kolektor CPG so Darsu poslali zahtevke za revizijo izbora izvajalca gradbenih del...

GRADBENIŠTVO
Razpis za gradnjo predora Karavanke: kdo se bo poleg Kolektorja še pritožil

Za Pomgrad in Avstrijce Marti Tunnelbau ter GIC Gradnje z Italijani je zgodba končana, novomeški CGP z Implenio danes še razmišlja,...

GRADBENIŠTVO
Članki
Članki Kaj od koalicijske pogodbe pričakujejo v gradbeništvu 2

Pozdravljajo predvsem zlato pravilo, s katerim bi preprečili velika nihanja v obsegu gradbenih del, in ustanovitev direktorata za...

GRADBENIŠTVO
Nepremičninski inf
Nepremičninski informator Kako je dihal trg poslovnih nepremičnin v prvi polovici leta

RE/MAX Commercial Slovenija v poročilu o slovenskem trgu poslovnih nepremičnin v prvem polletju poroča le o dogajanju v Mariboru in...