V stavbah, ki potresno niso varne, živi okoli 50 tisoč ljudi V stavbah, ki potresno niso varne, živi okoli 50 tisoč ljudi V Sloveniji je, drugače od energetske, povsem zapostavljena protipotresna prenova, s katero stavbe konstrukcijsko ojačamo. Vedeti je treba, da Slovenija leži na potresnem območju, posledice rušilnih potresov bi zato bile zelo hude.
Vrednost gradbenih del še naprej strmo raste Vrednost gradbenih del še naprej strmo raste Rasti vrednosti gradbenih del sledijo tudi cene gradbenih materialov in stroški dela.
Kako je dihal trg poslovnih nepremičnin v prvi polovici leta Kako je dihal trg poslovnih nepremičnin v prvi polovici leta RE/MAX Commercial Slovenija v poročilu o slovenskem trgu poslovnih nepremičnin v prvem polletju poroča le o dogajanju v Mariboru in Ljubljani, vendar lahko iz tega naredimo precej dober približek dogajanja v vsej državi
Nova naprava, ki bi lahko pospešila razvoj slovenske žagarske industrije Nova naprava, ki bi lahko pospešila razvoj slovenske žagarske industrije Na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo so razvili napravo, ki enostavno in poceni oceni trdnost gradbenega lesa

(Intervju) Trgovski centri so lahko donosni tudi v manjših krajih

Čas branja: 3 min
30.05.2018  21:01
Andreja Trafela, vodja agencije CENTURY 21 Emona, pravi, da je v Sloveniji še veliko priložnosti za investitorje, ki bi želeli investirati v poslovne nepremičnine.
(Intervju) Trgovski centri so lahko donosni tudi v manjših krajih
"Trgovski in poslovni centri ne prinašajo dobička le v velikih urbanih okoljih, temveč ga lahko tudi v manjših krajih," je med našim pogovorom izpostavila Andreja Trafela. 

Število kvadratnih metrov trgovskih površin na prebivalca je v Sloveniji eno najvišjih med članicami Evropske unije. Ali vaše analize to potrjujejo oziroma kakšne zaključke lahko iz njih potegnemo?

Uradne statistike kažejo takšne podatke in to lahko potrdimo. Slovenija je v primerjavi z drugimi razvitimi evropskimi državami morda še korak zadaj, saj znani trgovci še niso zaključili ekspanzije. Prav tako še nismo, z izjemo nekaterih večjih mest, revitalizirali starih mestnih jeder in dogajanja ter trgovske dejavnosti ponovno preselili v mestna središča. Če trgovci ne bi videli tržnega potenciala za odpiranje novih centrov, tega zagotovo ne bi počeli, saj si pred izbiro nove lokacije izdelajo številne poglobljene študije rentabilnosti projekta.

Na katerih lokacijah bi lahko govorili o zasičenosti, kje pa je še mesto za razvoj novih projektov?

Koncentracija trgovskih centrov je vedno povezana s številom okoliških prebivalcev oziroma potencialnih potrošnikov, ki gravitirajo na te lokacije. Posamezne trgovske verige imajo za razvoj nove lokacije natančno določena merila, ki se nanašajo na različno število prebivalcev v mestnih središčih in manjših krajih. Zanimata jih dostopnost lokacije in konkurenca na bližnjih lokacijah. V preteklosti so se morda zanemarjali manjši kraji, kjer je velika naklonjenost tudi lokalnih oblasti, zato smo skupaj z našimi partnerji začeli odpirati centre tudi v manjših krajih, med katerimi so Kočevje, Ljutomer, Slovenska Bistrica, Šentilj v Slovenskih goricah in drugi. Zanimanje potencialnih najemnikov za te lokacije je zelo veliko.

So bolj zanimive lokacije za razvoj novih projektov ali investitorje bolj zanima investiranje v že obstoječe centre z najemniki?

V Sloveniji se srečujemo z različnimi investitorji v trgovske centre, ki se razlikujejo po tem, kaj iščejo in kaj pričakujejo. Na eni strani imamo tuje investitorje, ki se zanimajo za nakup trgovskih centrov z uglednimi dolgoročnimi najemniki, ki zagotavljajo stabilen donos na vložena sredstva. Na drugi strani so investitorji, s katerimi, ob sodelovanju naših povezanih podjetij, lokacije razvijamo. Najprej poiščemo primerno zemljišče, pripravimo projekte in pridobimo gradbeno dovoljenje. Nato objekt zgradimo, pripeljemo najem­nike in takšne objekte tudi upravljamo. Na drugi strani iščemo zgrajene objekte, ki jih z rekonstrukcijo spremenimo v trgovske centre. Zanimanje je največje v bližini že obstoječih trgovskih centrov oziroma poslovalnic.

Bi lahko v Slovenijo v kratkem investiral kakšen tuj trgovec oziroma podjetje, ki razvija trgovske centre?

Trenutno tuji investitorji povprašujejo po nakupu trgov­skih centrov ali samostojnih trgovskih lokalov. V skupini naših podjetij sodelujemo s številnimi znanimi tujimi trgovskimi verigami, za katere smo in še vedno iščemo primerne lokacije za odprtje njihovih trgovin.

Najemnina poslovnih prostorov je v Sloveniji zelo heterogena. Medtem ko v Ljubljani na najboljših lokacijah in modernih stolpnicah mesečna najemnina lahko preseže 15 evrov na kvadratni meter, je povprečje v Sloveniji nekje pri osmih evrih, pri čemer so ponekod povprečne najemnine nižje od petih evrov za kvadratni meter. Je pri tako nizkih najemninah sploh mogoče razviti nov projekt?

Vsekakor je to mogoče. Kot ste ugotovili, je v večjih mestih konkurenca tako velika, da se to kaže v nižjih povprečnih najemninah. Naše izkušnje z razvojem trgovskih centrov na manj razvitih ali poseljenih delih Slovenije so zelo pozitivne, saj ugotavljamo, da so nekateri trgovci pripravljeni na lokaciji, kjer je povpraševanje po njihovih izdelkih celo večje kot v prestolnici, plačati tudi višjo najemnino kot v Ljubljani. Vsekakor pa je Ljubljana še vedno med vodilnimi lokacijami za najem poslovnih prostorov. Trenutno sodelujemo z lastnikom poslovnih prostorov v poslovno-stanovanjskem objektu Situla, v katerem je skupaj okoli 15 tisoč kvadratnih metrov površin za oddajo trgovskim ali storitvenim podjetjem. Posredujemo tudi pri oddaji poslovnih nepremičnin v lasti družbe BTC Ljubljana.

Katere regije so zanimive in katere ne?

Vedno so zanimiva večja slovenska mesta, kjer je večja koncentracija kupcev, in kot omenjeno, so vedno bolj zanimive tudi manj razvite regije, za katere se trgovci v preteklosti praviloma niso odločali, so se pa v zadnjem času pokazale kot izredno dobičkonosne.

Večina slovenskih podjetij je včasih prostore kupovala, zdaj pa sledijo svetovnim smernicam in poslovne prostore najemajo. Zaznavate kaj večje povpraševanje po najemu na račun konservativnih lastnikov, ki počasi sprejemajo miselnost?

Trgovske družbe s tujim lastništvom se praviloma odločajo za najem nepremičnine. Tudi domači trgovci se vedno pogosteje odločajo za najem nepremičnine, nekateri centre odprodajajo in jih dolgoročno najemajo. Podjetjem z visoko dodano vrednostjo je to stroškovno in davčno ugodnejše.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
GRADBENIŠTVO
Boj za Karavanke: Petričev Kolektor s pritožbo zoper izbor Turkov 5

Ponudba za gradnjo druge cevi Karavank, ki jo je dal turški gradbinec, je za 20 milijonov evrov nižja od Kolektorjeve

GRADBENIŠTVO
Članki
Članki Nova naprava, ki bi lahko pospešila razvoj slovenske žagarske industrije

Na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo so razvili napravo, ki enostavno in poceni oceni trdnost gradbenega lesa

GRADBENIŠTVO
Nepremičninski inf
Nepremičninski informator Z razvojem logističnih središč bi ustvarili veliko dodane vrednosti 4

V Sloveniji mednarodne logistične korporacije iščejo, ne morejo pa najti dovolj velikih zemljišč za razvoj velikih in modernih...

GRADBENIŠTVO
Dars prejel tri zahtevke za revizijo izbora gradbinca za drugo cev predora Karavanke

Gorenjska gradbena družba, sarajevski Euroasfalt in Kolektor CPG so Darsu poslali zahtevke za revizijo izbora izvajalca gradbenih del...

GRADBENIŠTVO
Razpis za gradnjo predora Karavanke: kdo se bo poleg Kolektorja še pritožil

Za Pomgrad in Avstrijce Marti Tunnelbau ter GIC Gradnje z Italijani je zgodba končana, novomeški CGP z Implenio danes še razmišlja,...

GRADBENIŠTVO
Članki
Članki Kaj od koalicijske pogodbe pričakujejo v gradbeništvu 2

Pozdravljajo predvsem zlato pravilo, s katerim bi preprečili velika nihanja v obsegu gradbenih del, in ustanovitev direktorata za...