Poenotenje tehničnih specifikacij le za gradnjo cestne in železniške infrastrukture Poenotenje tehničnih specifikacij le za gradnjo cestne in železniške infrastrukture Projekt poenotenja tehničnih specifikacij za cestno in železniško infrastrukturo od oktobra lani teče pod okriljem ministrstva za infrastrukturo. V dveh letih bodo za prioritetna področja namenili 1,6 milijona evrov.
Nepremičnine na muhi slovenskih milijonarjev Nepremičnine na muhi slovenskih milijonarjev Nepremičnine so vabljiv pristan za presežne milijone, v njih slovenski multimilijonarji, ne glede na naravo osnovne dejavnosti, s katero so ustvarili svoje bogastvo, vidijo tudi priložnosti za zaslužek s hotelirstvom ali stanovanjsko gradnjo.
Prebujeni projekti ob Šmartinski: tudi litijski Trgograd bo gradil stanovanja Prebujeni projekti ob Šmartinski: tudi litijski Trgograd bo gradil stanovanja Ob Šmartinski cesti naj bi v kratkem zraslo okoli 500 novih stanovanj, če se uresničijo ideje Igorja Laha, pa še precej več
Lumar gradi le še v skoraj ničenergijskem standardu Lumar gradi le še v skoraj ničenergijskem standardu V vodilnem slovenskem proizvajalcu montažnih objektov Lumarju pozdravljajo spremembe direktive o skoraj ničenergijski gradnji. Direktor podjetja Marko Lukić poudarja, da že danes gradijo po tem standardu, kot pozitiven učinek direktive pa vidi, da se bo z njo trg prečistil. Na njem bodo obstali le tehnološko in procesno najnaprednejši.

(Intervju) Trgovski centri so lahko donosni tudi v manjših krajih

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
intervju   dodaj
nepremičnine   dodaj
trgovina   dodaj
investicija   dodaj
Evropska unija dodaj
 
Čas branja: 3 min
30.05.2018  21:01
Andreja Trafela, vodja agencije CENTURY 21 Emona, pravi, da je v Sloveniji še veliko priložnosti za investitorje, ki bi želeli investirati v poslovne nepremičnine.
(Intervju) Trgovski centri so lahko donosni tudi v manjših krajih
"Trgovski in poslovni centri ne prinašajo dobička le v velikih urbanih okoljih, temveč ga lahko tudi v manjših krajih," je med našim pogovorom izpostavila Andreja Trafela. 

Obveščaj me o novih člankih:  
intervju   dodaj
nepremičnine   dodaj
trgovina   dodaj
investicija   dodaj
Evropska unija dodaj

Število kvadratnih metrov trgovskih površin na prebivalca je v Sloveniji eno najvišjih med članicami Evropske unije. Ali vaše analize to potrjujejo oziroma kakšne zaključke lahko iz njih potegnemo?

Uradne statistike kažejo takšne podatke in to lahko potrdimo. Slovenija je v primerjavi z drugimi razvitimi evropskimi državami morda še korak zadaj, saj znani trgovci še niso zaključili ekspanzije. Prav tako še nismo, z izjemo nekaterih večjih mest, revitalizirali starih mestnih jeder in dogajanja ter trgovske dejavnosti ponovno preselili v mestna središča. Če trgovci ne bi videli tržnega potenciala za odpiranje novih centrov, tega zagotovo ne bi počeli, saj si pred izbiro nove lokacije izdelajo številne poglobljene študije rentabilnosti projekta.

Na katerih lokacijah bi lahko govorili o zasičenosti, kje pa je še mesto za razvoj novih projektov?

Koncentracija trgovskih centrov je vedno povezana s številom okoliških prebivalcev oziroma potencialnih potrošnikov, ki gravitirajo na te lokacije. Posamezne trgovske verige imajo za razvoj nove lokacije natančno določena merila, ki se nanašajo na različno število prebivalcev v mestnih središčih in manjših krajih. Zanimata jih dostopnost lokacije in konkurenca na bližnjih lokacijah. V preteklosti so se morda zanemarjali manjši kraji, kjer je velika naklonjenost tudi lokalnih oblasti, zato smo skupaj z našimi partnerji začeli odpirati centre tudi v manjših krajih, med katerimi so Kočevje, Ljutomer, Slovenska Bistrica, Šentilj v Slovenskih goricah in drugi. Zanimanje potencialnih najemnikov za te lokacije je zelo veliko.

So bolj zanimive lokacije za razvoj novih projektov ali investitorje bolj zanima investiranje v že obstoječe centre z najemniki?

V Sloveniji se srečujemo z različnimi investitorji v trgovske centre, ki se razlikujejo po tem, kaj iščejo in kaj pričakujejo. Na eni strani imamo tuje investitorje, ki se zanimajo za nakup trgovskih centrov z uglednimi dolgoročnimi najemniki, ki zagotavljajo stabilen donos na vložena sredstva. Na drugi strani so investitorji, s katerimi, ob sodelovanju naših povezanih podjetij, lokacije razvijamo. Najprej poiščemo primerno zemljišče, pripravimo projekte in pridobimo gradbeno dovoljenje. Nato objekt zgradimo, pripeljemo najem­nike in takšne objekte tudi upravljamo. Na drugi strani iščemo zgrajene objekte, ki jih z rekonstrukcijo spremenimo v trgovske centre. Zanimanje je največje v bližini že obstoječih trgovskih centrov oziroma poslovalnic.

Bi lahko v Slovenijo v kratkem investiral kakšen tuj trgovec oziroma podjetje, ki razvija trgovske centre?

Trenutno tuji investitorji povprašujejo po nakupu trgov­skih centrov ali samostojnih trgovskih lokalov. V skupini naših podjetij sodelujemo s številnimi znanimi tujimi trgovskimi verigami, za katere smo in še vedno iščemo primerne lokacije za odprtje njihovih trgovin.

Najemnina poslovnih prostorov je v Sloveniji zelo heterogena. Medtem ko v Ljubljani na najboljših lokacijah in modernih stolpnicah mesečna najemnina lahko preseže 15 evrov na kvadratni meter, je povprečje v Sloveniji nekje pri osmih evrih, pri čemer so ponekod povprečne najemnine nižje od petih evrov za kvadratni meter. Je pri tako nizkih najemninah sploh mogoče razviti nov projekt?

Vsekakor je to mogoče. Kot ste ugotovili, je v večjih mestih konkurenca tako velika, da se to kaže v nižjih povprečnih najemninah. Naše izkušnje z razvojem trgovskih centrov na manj razvitih ali poseljenih delih Slovenije so zelo pozitivne, saj ugotavljamo, da so nekateri trgovci pripravljeni na lokaciji, kjer je povpraševanje po njihovih izdelkih celo večje kot v prestolnici, plačati tudi višjo najemnino kot v Ljubljani. Vsekakor pa je Ljubljana še vedno med vodilnimi lokacijami za najem poslovnih prostorov. Trenutno sodelujemo z lastnikom poslovnih prostorov v poslovno-stanovanjskem objektu Situla, v katerem je skupaj okoli 15 tisoč kvadratnih metrov površin za oddajo trgovskim ali storitvenim podjetjem. Posredujemo tudi pri oddaji poslovnih nepremičnin v lasti družbe BTC Ljubljana.

Katere regije so zanimive in katere ne?

Vedno so zanimiva večja slovenska mesta, kjer je večja koncentracija kupcev, in kot omenjeno, so vedno bolj zanimive tudi manj razvite regije, za katere se trgovci v preteklosti praviloma niso odločali, so se pa v zadnjem času pokazale kot izredno dobičkonosne.

Večina slovenskih podjetij je včasih prostore kupovala, zdaj pa sledijo svetovnim smernicam in poslovne prostore najemajo. Zaznavate kaj večje povpraševanje po najemu na račun konservativnih lastnikov, ki počasi sprejemajo miselnost?

Trgovske družbe s tujim lastništvom se praviloma odločajo za najem nepremičnine. Tudi domači trgovci se vedno pogosteje odločajo za najem nepremičnine, nekateri centre odprodajajo in jih dolgoročno najemajo. Podjetjem z visoko dodano vrednostjo je to stroškovno in davčno ugodnejše.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
GRADBENIŠTVO
Boste lahko legalizirali črno gradnjo? Odvisno od dobre volje vašega uradnika 4

Kakšne preglavice povzroča pri legalizaciji črnih gradenj gradbeni zakon in zakaj je ta lahko - čeprav obljubljena - nemogoča tudi in...

GRADBENIŠTVO
Nepremičninski inf
Nepremičninski informator (Intervju) Vse nepremičnine mečemo v isti koš in potem poslušamo, kako cene rastejo 1

»Rastejo cene stanovanj in tu se zgodba konča. Trg poslovnih, trgovskih, industrijskih in logističnih nepremičnin stagnira.«

GRADBENIŠTVO
Nepremičninski inf
Nepremičninski informator Kdo je kriv za zbezljane cene nepremičnin?

Spet mediji – tako kot takrat, ko so cene strmoglavljale; če želite izvedeti več, si prenesite brezplačno prilogo Nepremičnine

GRADBENIŠTVO
Novice
Novice Gradnja vse dražja in še dražja bo 2

Montažne hiše so se v letu dni podražile za dobro desetino, nekateri večji gradbeni projekti tudi za četrtino.

GRADBENIŠTVO
Prebujeni projekti ob Šmartinski: tudi litijski Trgograd bo gradil stanovanja 1

Ob Šmartinski cesti naj bi v kratkem zraslo okoli 500 novih stanovanj, če se uresničijo ideje Igorja Laha, pa še precej več

GRADBENIŠTVO
Kdo so gradbinci na lestvici 100 najbogatejših Slovencev

Na letošnji lestvici 100 najbogatejših Slovencev se je znašlo 13 takšnih, ki so kakorkoli povezani z gradbeništvom in nepremičninami

GRADBENIŠTVO
Slovenija
Slovenija BIM se končno seli na velika gradbišča 1

Stolp Vinarium v Lendavi, zgrajen leta 2015, je bil prvi javni projekt, ki so ga projektirali z BIM; danes čaka na gradnjo druga cev...

GRADBENIŠTVO
Nepremičninski inf
Nepremičninski informator Kako zelo bogati Luksemburg poskrbi za stanovanjsko vprašanje revežev 2

Precej zanimivo prakso je predstavil Gilles Hempel, direktor luksemburške Agence Immobiliere Sociale (nepremičninsko-socialne agencije),...