Gre za zelo pomembno področje, saj je kar 60 odstotkov oddanih del v domeni javnega sektorja. Ta delež je ključen za razvoj digitalizacije slovenskega gradbeništva, ki je trenutno ena izmed najmanj učinkovitih panog, ne le v Sloveniji, ampak tudi v Evropi. Nekatere ocene govorijo o 30-odstotnem zaostanku, ki bi ga z digitalizacijo znižali.
Tehnični direktor Lineala Samo Peter Medved je predstavil časovnico uvedbe akcijskega načrta. Javni naročniki bodo morali leta 2023 v vse gradbene javne razpise vnesti obvezo, da so projektirani v BIM. Do leta 2021 bodo sprejeli zakonodajo, ves ta čas pa bodo izvajali pilotne projekte, prek katerih bodo preučevali spremembe, ki jih ta pristop prinaša v prakso z vsemi pozitivnimi in negativnimi posledicami. Izvesti bo treba tudi standardizacije in ustrezna certificiranja strokovnjakov.
Akcijski načrt so vpletena ministrstva že uskladila, sprejeti pa ga bo morala še vlada. Ali sedanja ali prihodnja, po besedah ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška, ta trenutek ni pomembno.
Bistvena in najbolj zapletena bo implementacija, je poudaril direktor direktorata za internacionalizacijo, podjetništvo in tehnologijo Jernej Tovšak, ki je sicer proti nepotrebnim regulativam, vendar kljub temu podpira formalne obveze za javne naročnike. Po njegovem prepričanju so prednosti in prihranki gradbenih projektov, projektiranih v BIM, preveliki, da bi jih prepustili slučajnostim oziroma stihiji. Trenutno med dvema največjima javnima naročnikoma – DRI in republiškim stanovanjskim skladom – in direktoratom potekajo pogovori o tej temi.
V uvodnem nagovoru letošnjega BIM foruma se je direktor CGS Labs in član upravnega odbora združenja siBIM Matjaž Šajn spomnil lanskega dogodka in izpostavil, da so takrat šele predstavili potrebo in osnovne smernice tega akcijskega načrta. Zato ga zelo veseli, da je letos ta načrt že usklajen in praktično sprejet. Pri tem je pozdravil sodelovanje ministrstva za gospodarstvo, saj brez njih tak napredek ne bi bil možen.
