Na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani so predstavili poseben beton Hydromedia, ki bo poskrbel za boljšo varnost pešcev in cestnega prometa, hkrati pa imel v mestih tudi hladilno vlogo.
»Njegova prednost je v tem, da prepušča vodo. Ta voda, ki teče skozi beton, potem hlapi nazaj in hladi okolje,« nam glavne prednosti razloži prof. dr. Violeta Bokan Bosiljkov z omenjene fakultete.
»Pri tem betonu se problematika meteornih voda rešuje lokalno. Kjer dež pade, tam se trajnostno znebimo te vode. Tako imajo skupnosti manj stroškov pri gradnji kanalizacijskih sistemov,« pa doda Andrej Sopotnik iz trboveljskega Lafargea, kjer so poseben beton razvili.
Po Sopotnikovih besedah je v urbanem okolju večina površin neprepustna. Ko pride dež, to okolje ohladi, in ko pride sonce, to okolico hitro ogreje. Če pa imamo prepustne površine, omogočamo vodi, da nazaj hlapi in v mestu ustvari prijetno klimo.
Drenažne betone sicer že poznamo. Kaj je pri tem izumu novega? »Na območju Slovenije površine, kot so ceste, pločniki in parkirišča, solimo. In soli so zelo agresivne, saj lahko poškodujejo navaden beton. Tukaj pa je v cementu poseben dodatek, ki omogoča obstojnost tega betona,« odgovarja Bokan Bosiljkova.
Prav tako lahko ta novi material pripomore k varnosti udeležencev v prometu, saj se na cestišču ne nabira voda, ki bi lahko negativno vplivala tako na vozila kot na pešce.
Vgradnja drenažnega betona se sicer razlikuje od običajne prakse, a vseeno ni preveč zahtevna. Pri polaganju betona sta poleg Lafargea sodelovali podjetji Gradbena hiša Skubic in betonarna Bordax.
V okviru poletne šole mladi spoznavajo različne vidike gradbeništva
Polaganje betona je potekalo v okviru poletne šole z naslovom Urbani gozd, ki jo na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo pripravljajo že tretje leto. Poletna šola je namenjena osnovnošolcem zadnje triade, ki lahko tako do njih prijazno spoznavajo poklice, kot so gradbenik, geodet in vodar.
»Otroke poskušamo aktivno vključiti v delavnice in eksperimente ter jim prek ročnih spretnosti približati inženirsko razmišljanje. Enostavno jim pokažemo delovanje zapletenih merskih naprav in tehnoloških procesov v laboratorijih. Hkrati jih poskušamo ozavestiti o varovanju in sonaravnem urejanju okolja,« nam potek poletne šole opiše doc. dr. Simona Savšek.
Otroci so v času poletne šole obiskali bazen Kolezija, kjer so izvedeli vse o njegovi obnovi. Spoznali so delovanje čistilnih naprav, sodelovali pri zakoličbi, preverjali ravnost površin in se srečali z brezpilotnim letalnikom (dronom). V prihodnjih dneh jih čakajo še ozelenitev lesene senčnice, obisk gradbišča in orientacijski tek po Stari Ljubljani. »Poletna šola ima poleg pedagoškega tudi uporabni vidik, saj bo 'urbana senca', pokrita z drenažnim betonom, primerna za druženje in počitek študentov. Otroci bodo model betona, ki smo ga položili, lahko odnesli domov kot spomin na poletno šolo. Tako jih poskušamo navdušiti nad gradbeništvom, saj že dobivamo znamenja iz gospodarstva, da gradbenih strokovnjakov primanjkuje,« še razlaga Savškova.
Veselijo se tudi povezav z gospodarstvom, ki si jih ustvarijo skozi poletno šolo. Poleg podjetij, ki so pomagala pri polaganju betona, organizatorji poletne šole poudarijo tudi Zvezo za tehnično kulturo Slovenije, ki jim pomaga pri organizaciji.
Kam bo šlo gradbeništvo v prihodnosti?
»Gradbeništvo je vedno sledilo potrebam človeštva in ni bilo nikoli samo sebi namen,« nam pojasni dekan fakultete prof. dr. Matjaž Mikoš. »Poglejmo na primer avtomatizacijo prometa. Signalizacija na cestišču bo tako morda popolnoma drugačna, v križiščih ne bo več semaforjev, ker se bodo avtomobili sami sporazumevali in si dajali prednost. Naloga gradbeništva je, da tem inovacijam tehnološko sledi,« še razloži.
Kako pa bo z gradbeno tehniko? »Vse več delov na gradbiščih bo vgrajenih s pomočjo robotov. Tako bodo materiali vgrajeni bolj natančno in kakovostno, saj bo malo ročnega dela,« na vprašanje odgovarja Mikoš. »Trg pa bo moral začeti sprejemati bolj kakovostne materiale, ki bodo tudi dražji, a bodo tako kupci prihranili pri strošku vzdrževanja in kurjave,« dodaja.