(Anketa) Kaj v letu 2019 pričakujejo nepremičninski posredniki (Anketa) Kaj v letu 2019 pričakujejo nepremičninski posredniki Prodajalci se bodo morali prilagoditi kupcem, vztrajanje na previsokih cenah se običajno ne obrestuje več
Prodajalci nepremičnin dobili prevelike oči, kupci omahujejo Prodajalci nepremičnin dobili prevelike oči, kupci omahujejo Veliko prodajalcev stanovanj in hiš je, potem ko so nastavili visoko ceno, padlo na realna tla – hitro so spoznali, da želijo preveč
Poenotenje tehničnih specifikacij le za gradnjo cestne in železniške infrastrukture Poenotenje tehničnih specifikacij le za gradnjo cestne in železniške infrastrukture Projekt poenotenja tehničnih specifikacij za cestno in železniško infrastrukturo od oktobra lani teče pod okriljem ministrstva za infrastrukturo. V dveh letih bodo za prioritetna področja namenili 1,6 milijona evrov.
Prebujeni projekti ob Šmartinski: tudi litijski Trgograd bo gradil stanovanja Prebujeni projekti ob Šmartinski: tudi litijski Trgograd bo gradil stanovanja Ob Šmartinski cesti naj bi v kratkem zraslo okoli 500 novih stanovanj, če se uresničijo ideje Igorja Laha, pa še precej več

Nova naprava, ki bi lahko pospešila razvoj slovenske žagarske industrije

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
 
Čas branja: 3 min
09.09.2018  20:30
Na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo so razvili napravo, ki enostavno in poceni oceni trdnost gradbenega lesa
Nova naprava, ki bi lahko pospešila razvoj slovenske žagarske industrije
Foto: Jure Makovec

Obveščaj me o novih člankih:  

Slovenske žage morajo, preden les prodajo gradbenikom, pridobiti ustrezne oznake, ki označujejo trdnostni razred lesa. Doslej se je les razvrščal po trdnosti večinoma vizualno, zdaj pa na trg prihaja nova naprava STIG.

STIG, ki so ga skupaj s podjetjem Ilkon razvili na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, bi lahko nadgradil slovensko žagarsko industrijo. »Cilj je bil, da naredimo nekaj, kar bomo lahko dali na voljo našim žagam, da bodo lahko poceni in dovolj natančno ocenile trdnost lesa,« nam o novi napravi pove eden izmed razvijalcev in profesor na gradbeni fakulteti Goran Turk.

»Vsak kos lesa, ki je vgrajen v gradbeno konstrukcijo, mora imeti oznako. To lahko zdaj dajo samo tisti žagarski obrati, ki imajo akreditacijo za vizualno razvrščanje, s katero sami ocenijo trdnost lesa glede na število grč in gostoto letnic, ali pa imajo akreditirano napravo, s katero merijo trdnost lesa. V resnici gre pri nas na konstrukcijo tudi marsikaj, kar ni označeno,« nam pojasni Turk, ko ga vprašamo, zakaj naj bi žage morale meriti trdnost lesa. Tako se lahko v praksi dogaja, da v gradbeništvo prihaja neprimeren les. Po Turkovih besedah je v Sloveniji zdaj manj kot 20 žag, ki imajo akreditacijo za vizualno razvrščanje, nobena pa tega še ne počne strojno. Dogaja se, da izvažamo cele hlode, ki jih potem v Avstriji nažagajo na deske in trame ter razvrstijo, mi pa jih kupujemo nazaj, razlaga Turk.

Upajo, da se bo z novo napravo to izboljšalo. STIG sestavlja prenosni računalnik z ustrezno programsko opremo in mikrofonom. Tega dajo v bližino deske, ki jo udarimo s kladivom. Z napravo tako merijo dinamični modul elastičnosti, ki jo določijo iz frekvence zvoka lesa. Program nato sporoči, v kateri razred trdnosti sodi deska.

Po svetu so za ocenjevanje trdnosti lesa razvili več metod: merjenje na upogib, slikanje z rentgenom ali vizualno ocenjevanje. Pri zadnjem deske ne morejo biti razvrščene v višje trdnostne razrede, za to mora biti les ocenjen strojno.

»Primerjali smo vizualno razvrščanje in razvrščanje z našo napravo. Naša naprava je bila neprimerno bolj zanesljiva, pa tudi hitrejša od vizualnega razvrščanja,« nam glavno prednost STIG opiše Turk. »Je pa res, da za izvedbo meritve ene deske z našo napravo potrebujemo 20 sekund, medtem ko lahko tuje večje in dražje naprave izmerijo nekaj desk na sekundo. Cena je velik dejavnik,« še doda.

Ker so napravo razvijali za slovenski trg, so imeli v mislih kupno moč manjših slovenskih žagarskih obratov. »Naprave, ki jih evropski proizvajalci ponujajo na slovenskem trgu, so razmeroma drage, cene se začnejo pri sto tisoč evrih. Naše žage si take naložbe ne morejo privoščiti,« razloži Turk.

Kako je potekal razvoj?

Razvoj naprave je stal 200 tisoč evrov, financirala pa sta ga združenje evropske lesarske industrije in agencija za raziskovalno dejavnost. »Za razvoj take naprave potrebuješ vsaj leto dni,« pojasni Turk. Napravo je razvijalo pet ljudi, ki so morali za to, da so zbrali prave podatke, zlomiti prek tisoč desk.

»Našo rešitev bomo dali na trg, čakamo samo še uvrstitev na seznam akreditiranih naprav, kar bi se moralo zgoditi v prihodnjih tednih,« nam o načrtih pove Turk. Napravo bo tržilo podjetje Ilkon, ki je aktivno sodelovalo pri njenem razvoju.

»Slovenske žage bodo tako lahko prodajale več lesa, predvsem gradbenim podjetjem, prav tako pa bodo les lažje prodajale v tujino,« nam razloži Mitja Plos iz Ilkona. »Prve kupce naše naprave že imamo. Ko se bodo gradbeniki navadili na to, da dobijo razvrščen les, ga bodo nato zahtevali od vseh žag.«

»Naprava bo imela certifikat za alpsko območje skupaj z Avstrijo, Švico in Liechtensteinom, ne pa za na primer za Hrvaško in severno Italijo,« nam o težavah pri akreditiranju pove Turk. Razlog za to je v dejstvu, da imamo v Sloveniji alpske razmere za rast dreves, zaradi česar so ta bolj trdna. Drevesa iz drugih držav so drugačna, zato niso vse naprave primerne za merjenje trdnosti lesa na različnih koncih sveta.

Program je za zdaj namenjen za merjenje trdnosti smreke in jelke, razvijalci pa napovedujejo, da ga bodo v letu dni nadgradili, da bo podpiral tudi merjenje trdnosti bukve.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
GRADBENIŠTVO
Boste lahko legalizirali črno gradnjo? Odvisno od dobre volje vašega uradnika 4

Kakšne preglavice povzroča pri legalizaciji črnih gradenj gradbeni zakon in zakaj je ta lahko - čeprav obljubljena - nemogoča tudi in...

GRADBENIŠTVO
Nepremičninski inf
Nepremičninski informator (Intervju) Vse nepremičnine mečemo v isti koš in potem poslušamo, kako cene rastejo 1

»Rastejo cene stanovanj in tu se zgodba konča. Trg poslovnih, trgovskih, industrijskih in logističnih nepremičnin stagnira.«

GRADBENIŠTVO
Nepremičninski inf
Nepremičninski informator Kdo je kriv za zbezljane cene nepremičnin?

Spet mediji – tako kot takrat, ko so cene strmoglavljale; če želite izvedeti več, si prenesite brezplačno prilogo Nepremičnine

GRADBENIŠTVO
Novice
Novice Gradnja vse dražja in še dražja bo 2

Montažne hiše so se v letu dni podražile za dobro desetino, nekateri večji gradbeni projekti tudi za četrtino.

GRADBENIŠTVO
Prebujeni projekti ob Šmartinski: tudi litijski Trgograd bo gradil stanovanja 1

Ob Šmartinski cesti naj bi v kratkem zraslo okoli 500 novih stanovanj, če se uresničijo ideje Igorja Laha, pa še precej več

GRADBENIŠTVO
Kdo so gradbinci na lestvici 100 najbogatejših Slovencev

Na letošnji lestvici 100 najbogatejših Slovencev se je znašlo 13 takšnih, ki so kakorkoli povezani z gradbeništvom in nepremičninami

GRADBENIŠTVO
Slovenija
Slovenija BIM se končno seli na velika gradbišča 1

Stolp Vinarium v Lendavi, zgrajen leta 2015, je bil prvi javni projekt, ki so ga projektirali z BIM; danes čaka na gradnjo druga cev...

GRADBENIŠTVO
Nepremičninski inf
Nepremičninski informator Kako zelo bogati Luksemburg poskrbi za stanovanjsko vprašanje revežev 2

Precej zanimivo prakso je predstavil Gilles Hempel, direktor luksemburške Agence Immobiliere Sociale (nepremičninsko-socialne agencije),...