V stavbah, ki potresno niso varne, živi okoli 50 tisoč ljudi V stavbah, ki potresno niso varne, živi okoli 50 tisoč ljudi V Sloveniji je, drugače od energetske, povsem zapostavljena protipotresna prenova, s katero stavbe konstrukcijsko ojačamo. Vedeti je treba, da Slovenija leži na potresnem območju, posledice rušilnih potresov bi zato bile zelo hude.
Vrednost gradbenih del še naprej strmo raste Vrednost gradbenih del še naprej strmo raste Rasti vrednosti gradbenih del sledijo tudi cene gradbenih materialov in stroški dela.
Kako je dihal trg poslovnih nepremičnin v prvi polovici leta Kako je dihal trg poslovnih nepremičnin v prvi polovici leta RE/MAX Commercial Slovenija v poročilu o slovenskem trgu poslovnih nepremičnin v prvem polletju poroča le o dogajanju v Mariboru in Ljubljani, vendar lahko iz tega naredimo precej dober približek dogajanja v vsej državi
Nova naprava, ki bi lahko pospešila razvoj slovenske žagarske industrije Nova naprava, ki bi lahko pospešila razvoj slovenske žagarske industrije Na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo so razvili napravo, ki enostavno in poceni oceni trdnost gradbenega lesa

Nova naprava, ki bi lahko pospešila razvoj slovenske žagarske industrije

Čas branja: 3 min
09.09.2018  20:30
Na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo so razvili napravo, ki enostavno in poceni oceni trdnost gradbenega lesa
Nova naprava, ki bi lahko pospešila razvoj slovenske žagarske industrije
Foto: Jure Makovec

Slovenske žage morajo, preden les prodajo gradbenikom, pridobiti ustrezne oznake, ki označujejo trdnostni razred lesa. Doslej se je les razvrščal po trdnosti večinoma vizualno, zdaj pa na trg prihaja nova naprava STIG.

STIG, ki so ga skupaj s podjetjem Ilkon razvili na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, bi lahko nadgradil slovensko žagarsko industrijo. »Cilj je bil, da naredimo nekaj, kar bomo lahko dali na voljo našim žagam, da bodo lahko poceni in dovolj natančno ocenile trdnost lesa,« nam o novi napravi pove eden izmed razvijalcev in profesor na gradbeni fakulteti Goran Turk.

»Vsak kos lesa, ki je vgrajen v gradbeno konstrukcijo, mora imeti oznako. To lahko zdaj dajo samo tisti žagarski obrati, ki imajo akreditacijo za vizualno razvrščanje, s katero sami ocenijo trdnost lesa glede na število grč in gostoto letnic, ali pa imajo akreditirano napravo, s katero merijo trdnost lesa. V resnici gre pri nas na konstrukcijo tudi marsikaj, kar ni označeno,« nam pojasni Turk, ko ga vprašamo, zakaj naj bi žage morale meriti trdnost lesa. Tako se lahko v praksi dogaja, da v gradbeništvo prihaja neprimeren les. Po Turkovih besedah je v Sloveniji zdaj manj kot 20 žag, ki imajo akreditacijo za vizualno razvrščanje, nobena pa tega še ne počne strojno. Dogaja se, da izvažamo cele hlode, ki jih potem v Avstriji nažagajo na deske in trame ter razvrstijo, mi pa jih kupujemo nazaj, razlaga Turk.

Upajo, da se bo z novo napravo to izboljšalo. STIG sestavlja prenosni računalnik z ustrezno programsko opremo in mikrofonom. Tega dajo v bližino deske, ki jo udarimo s kladivom. Z napravo tako merijo dinamični modul elastičnosti, ki jo določijo iz frekvence zvoka lesa. Program nato sporoči, v kateri razred trdnosti sodi deska.

Po svetu so za ocenjevanje trdnosti lesa razvili več metod: merjenje na upogib, slikanje z rentgenom ali vizualno ocenjevanje. Pri zadnjem deske ne morejo biti razvrščene v višje trdnostne razrede, za to mora biti les ocenjen strojno.

»Primerjali smo vizualno razvrščanje in razvrščanje z našo napravo. Naša naprava je bila neprimerno bolj zanesljiva, pa tudi hitrejša od vizualnega razvrščanja,« nam glavno prednost STIG opiše Turk. »Je pa res, da za izvedbo meritve ene deske z našo napravo potrebujemo 20 sekund, medtem ko lahko tuje večje in dražje naprave izmerijo nekaj desk na sekundo. Cena je velik dejavnik,« še doda.

Ker so napravo razvijali za slovenski trg, so imeli v mislih kupno moč manjših slovenskih žagarskih obratov. »Naprave, ki jih evropski proizvajalci ponujajo na slovenskem trgu, so razmeroma drage, cene se začnejo pri sto tisoč evrih. Naše žage si take naložbe ne morejo privoščiti,« razloži Turk.

Kako je potekal razvoj?

Razvoj naprave je stal 200 tisoč evrov, financirala pa sta ga združenje evropske lesarske industrije in agencija za raziskovalno dejavnost. »Za razvoj take naprave potrebuješ vsaj leto dni,« pojasni Turk. Napravo je razvijalo pet ljudi, ki so morali za to, da so zbrali prave podatke, zlomiti prek tisoč desk.

»Našo rešitev bomo dali na trg, čakamo samo še uvrstitev na seznam akreditiranih naprav, kar bi se moralo zgoditi v prihodnjih tednih,« nam o načrtih pove Turk. Napravo bo tržilo podjetje Ilkon, ki je aktivno sodelovalo pri njenem razvoju.

»Slovenske žage bodo tako lahko prodajale več lesa, predvsem gradbenim podjetjem, prav tako pa bodo les lažje prodajale v tujino,« nam razloži Mitja Plos iz Ilkona. »Prve kupce naše naprave že imamo. Ko se bodo gradbeniki navadili na to, da dobijo razvrščen les, ga bodo nato zahtevali od vseh žag.«

»Naprava bo imela certifikat za alpsko območje skupaj z Avstrijo, Švico in Liechtensteinom, ne pa za na primer za Hrvaško in severno Italijo,« nam o težavah pri akreditiranju pove Turk. Razlog za to je v dejstvu, da imamo v Sloveniji alpske razmere za rast dreves, zaradi česar so ta bolj trdna. Drevesa iz drugih držav so drugačna, zato niso vse naprave primerne za merjenje trdnosti lesa na različnih koncih sveta.

Program je za zdaj namenjen za merjenje trdnosti smreke in jelke, razvijalci pa napovedujejo, da ga bodo v letu dni nadgradili, da bo podpiral tudi merjenje trdnosti bukve.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
GRADBENIŠTVO
Nepremičninski inf
Nepremičninski informator Z razvojem logističnih središč bi ustvarili veliko dodane vrednosti 4

V Sloveniji mednarodne logistične korporacije iščejo, ne morejo pa najti dovolj velikih zemljišč za razvoj velikih in modernih...

GRADBENIŠTVO
Dars prejel tri zahtevke za revizijo izbora gradbinca za drugo cev predora Karavanke

Gorenjska gradbena družba, sarajevski Euroasfalt in Kolektor CPG so Darsu poslali zahtevke za revizijo izbora izvajalca gradbenih del...

GRADBENIŠTVO
Razpis za gradnjo predora Karavanke: kdo se bo poleg Kolektorja še pritožil

Za Pomgrad in Avstrijce Marti Tunnelbau ter GIC Gradnje z Italijani je zgodba končana, novomeški CGP z Implenio danes še razmišlja,...

GRADBENIŠTVO
Članki
Članki Kaj od koalicijske pogodbe pričakujejo v gradbeništvu 2

Pozdravljajo predvsem zlato pravilo, s katerim bi preprečili velika nihanja v obsegu gradbenih del, in ustanovitev direktorata za...

GRADBENIŠTVO
Nepremičninski inf
Nepremičninski informator Kako je dihal trg poslovnih nepremičnin v prvi polovici leta

RE/MAX Commercial Slovenija v poročilu o slovenskem trgu poslovnih nepremičnin v prvem polletju poroča le o dogajanju v Mariboru in...