Predstavljamo slovensko inženirko, ki na Švedskem vodi gradbišče 94 stanovanj Predstavljamo slovensko inženirko, ki na Švedskem vodi gradbišče 94 stanovanj Gradbena inženirka Maja Golubovič je bila ena izmed nominirank za inženirko leta 2018
Investicije v gradbeništvo se povečujejo, a še vedno niso na predkrizni ravni Investicije v gradbeništvo se povečujejo, a še vedno niso na predkrizni ravni Vrednost gradbenih del je novembra 2018 znašala 18,9 odstotka več kot leto prej
Tri različne uspešne zgodbe, ki so se začele na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Tri različne uspešne zgodbe, ki so se začele na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Predstavljamo tri uspešne zgodbe slovenskih inženirjev: eden je, lahko bi rekli, sam svoj gospod, saj vodi svoje podjetje, drugi pri enem izmed vodilnih slovenskih in avstrijskih projektantskih podjetij z najbolj modernimi informacijskimi rešitvami projektira zahtevne predore, tretji pa je doktoriral v ZDA in sodi med 40 najboljših geoprostorskih znanstvenikov, mlajših od 40 let

Nova naprava, ki bi lahko pospešila razvoj slovenske žagarske industrije

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
 
Čas branja: 3 min
09.09.2018  20:30
Na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo so razvili napravo, ki enostavno in poceni oceni trdnost gradbenega lesa
Nova naprava, ki bi lahko pospešila razvoj slovenske žagarske industrije
Foto: Jure Makovec

Obveščaj me o novih člankih:  

Slovenske žage morajo, preden les prodajo gradbenikom, pridobiti ustrezne oznake, ki označujejo trdnostni razred lesa. Doslej se je les razvrščal po trdnosti večinoma vizualno, zdaj pa na trg prihaja nova naprava STIG.

STIG, ki so ga skupaj s podjetjem Ilkon razvili na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, bi lahko nadgradil slovensko žagarsko industrijo. »Cilj je bil, da naredimo nekaj, kar bomo lahko dali na voljo našim žagam, da bodo lahko poceni in dovolj natančno ocenile trdnost lesa,« nam o novi napravi pove eden izmed razvijalcev in profesor na gradbeni fakulteti Goran Turk.

»Vsak kos lesa, ki je vgrajen v gradbeno konstrukcijo, mora imeti oznako. To lahko zdaj dajo samo tisti žagarski obrati, ki imajo akreditacijo za vizualno razvrščanje, s katero sami ocenijo trdnost lesa glede na število grč in gostoto letnic, ali pa imajo akreditirano napravo, s katero merijo trdnost lesa. V resnici gre pri nas na konstrukcijo tudi marsikaj, kar ni označeno,« nam pojasni Turk, ko ga vprašamo, zakaj naj bi žage morale meriti trdnost lesa. Tako se lahko v praksi dogaja, da v gradbeništvo prihaja neprimeren les. Po Turkovih besedah je v Sloveniji zdaj manj kot 20 žag, ki imajo akreditacijo za vizualno razvrščanje, nobena pa tega še ne počne strojno. Dogaja se, da izvažamo cele hlode, ki jih potem v Avstriji nažagajo na deske in trame ter razvrstijo, mi pa jih kupujemo nazaj, razlaga Turk.

Upajo, da se bo z novo napravo to izboljšalo. STIG sestavlja prenosni računalnik z ustrezno programsko opremo in mikrofonom. Tega dajo v bližino deske, ki jo udarimo s kladivom. Z napravo tako merijo dinamični modul elastičnosti, ki jo določijo iz frekvence zvoka lesa. Program nato sporoči, v kateri razred trdnosti sodi deska.

Po svetu so za ocenjevanje trdnosti lesa razvili več metod: merjenje na upogib, slikanje z rentgenom ali vizualno ocenjevanje. Pri zadnjem deske ne morejo biti razvrščene v višje trdnostne razrede, za to mora biti les ocenjen strojno.

»Primerjali smo vizualno razvrščanje in razvrščanje z našo napravo. Naša naprava je bila neprimerno bolj zanesljiva, pa tudi hitrejša od vizualnega razvrščanja,« nam glavno prednost STIG opiše Turk. »Je pa res, da za izvedbo meritve ene deske z našo napravo potrebujemo 20 sekund, medtem ko lahko tuje večje in dražje naprave izmerijo nekaj desk na sekundo. Cena je velik dejavnik,« še doda.

Ker so napravo razvijali za slovenski trg, so imeli v mislih kupno moč manjših slovenskih žagarskih obratov. »Naprave, ki jih evropski proizvajalci ponujajo na slovenskem trgu, so razmeroma drage, cene se začnejo pri sto tisoč evrih. Naše žage si take naložbe ne morejo privoščiti,« razloži Turk.

Kako je potekal razvoj?

Razvoj naprave je stal 200 tisoč evrov, financirala pa sta ga združenje evropske lesarske industrije in agencija za raziskovalno dejavnost. »Za razvoj take naprave potrebuješ vsaj leto dni,« pojasni Turk. Napravo je razvijalo pet ljudi, ki so morali za to, da so zbrali prave podatke, zlomiti prek tisoč desk.

»Našo rešitev bomo dali na trg, čakamo samo še uvrstitev na seznam akreditiranih naprav, kar bi se moralo zgoditi v prihodnjih tednih,« nam o načrtih pove Turk. Napravo bo tržilo podjetje Ilkon, ki je aktivno sodelovalo pri njenem razvoju.

»Slovenske žage bodo tako lahko prodajale več lesa, predvsem gradbenim podjetjem, prav tako pa bodo les lažje prodajale v tujino,« nam razloži Mitja Plos iz Ilkona. »Prve kupce naše naprave že imamo. Ko se bodo gradbeniki navadili na to, da dobijo razvrščen les, ga bodo nato zahtevali od vseh žag.«

»Naprava bo imela certifikat za alpsko območje skupaj z Avstrijo, Švico in Liechtensteinom, ne pa za na primer za Hrvaško in severno Italijo,« nam o težavah pri akreditiranju pove Turk. Razlog za to je v dejstvu, da imamo v Sloveniji alpske razmere za rast dreves, zaradi česar so ta bolj trdna. Drevesa iz drugih držav so drugačna, zato niso vse naprave primerne za merjenje trdnosti lesa na različnih koncih sveta.

Program je za zdaj namenjen za merjenje trdnosti smreke in jelke, razvijalci pa napovedujejo, da ga bodo v letu dni nadgradili, da bo podpiral tudi merjenje trdnosti bukve.



PRO
Članki
Članki (Priročnik) Gradnja in bivanje - Sonce vso zimo greje zastonj

Priloga Gradnja in bivanje prinaša številne odgovore in predstavlja nove tehnologije za gradnjo doma in njegovo redno vzdrževanje ter...

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
GRADBENIŠTVO
Predstavljamo slovensko inženirko, ki na Švedskem vodi gradbišče 94 stanovanj

Gradbena inženirka Maja Golubovič je bila ena izmed nominirank za inženirko leta 2018

GRADBENIŠTVO
Poglejte, v kakšnem objektu Ljubljančani igrajo skvoš

V ljubljanskem Trajnostnem športnem centu Squashland je v petek potekal prvi amaterski turnir v squashu. Nismo ga obiskali toliko zaradi...

GRADBENIŠTVO
Nepremičnine
Nepremičnine Dva velika slovenska proizvajalca montažnih hiš iščeta tehnični kader in prodajalce

Lani smo že poročali o optimizmu, ki preveva slovenske proizvajalce montažnih hiš, zato smo jih vprašali, koliko novih delavcev so...

GRADBENIŠTVO
Članki
Članki Tri različne uspešne zgodbe, ki so se začele na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo

Predstavljamo tri uspešne zgodbe slovenskih inženirjev: eden je, lahko bi rekli, sam svoj gospod, saj vodi svoje podjetje, drugi pri enem...

GRADBENIŠTVO
Odprli so prijave za evropski magistrski študij informacijskega modeliranja zgradb (BIM A+)

Prijave za štipendije zbirajo do 31. januarja, sprejeli bodo 50 inženirjev gradbeništva in arhitekture ter strojne in elektroinženirje.

GRADBENIŠTVO
Malha nepremičninskih vprašanj in prgišče odgovorov 1

Slovenski trg stanovanjskih nepremičnin bo prihodnje leto precej odvisen od globalnih gospodarskih razmer