Kako lahko financiranje gradnje najemnih stanovanj skoraj podvoji najemnino Kako lahko financiranje gradnje najemnih stanovanj skoraj podvoji najemnino Na prvi pogled se sicer zdi, da financiranje ne more pomembno vplivati na izračun stroškovne najemnine, vendar preračuni pokažejo, da se lahko najemnina za isto stanovanje ob ekstremnih, vendar povsem možnih pogojih financiranja, skoraj podvoji
Vse Lumarjeve hiše so skoraj ničenergijske Vse Lumarjeve hiše so skoraj ničenergijske V podjetju Lumar so že na lanskem sejmu Dom kot prvi slovenski proizvajalec montažnih objektov ponudili bivanjske rešitve prihodnosti – skoraj ničenergijske hiše (SNEH), v katere je standardno vgrajen prezračevalni sistem, ki zagotavlja vedno svež zrak, ki je bistvenega pomena za naše dobro počutje in bivalno ugodje
Nov evropski standard z normativi o dnevni svetlobi v stavbah Nov evropski standard z normativi o dnevni svetlobi v stavbah Štirje dejavniki naravne svetlobe v notranjosti stavb so količnik dnevne svetlobe, kakovost pogleda navzven, neposredna osončenost in zaščita pred bleščanjem
Ali lahko skoraj ničenergijski standard izrine pasivnega? Ali lahko skoraj ničenergijski standard izrine pasivnega? Za zdaj še ne, lahko pa se to zgodi v prihodnjih letih, ko bo začela veljati evropska direktiva o skoraj ničenergijski gradnji

Nova naprava, ki bi lahko pospešila razvoj slovenske žagarske industrije

 

Več iz teme.

Kliknite na izbrani pojem:  
 
Čas branja: 3 min
09.09.2018  20:30
Na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo so razvili napravo, ki enostavno in poceni oceni trdnost gradbenega lesa
Nova naprava, ki bi lahko pospešila razvoj slovenske žagarske industrije
Foto: Jure Makovec

Več iz teme:  

Slovenske žage morajo, preden les prodajo gradbenikom, pridobiti ustrezne oznake, ki označujejo trdnostni razred lesa. Doslej se je les razvrščal po trdnosti večinoma vizualno, zdaj pa na trg prihaja nova naprava STIG.

STIG, ki so ga skupaj s podjetjem Ilkon razvili na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, bi lahko nadgradil slovensko žagarsko industrijo. »Cilj je bil, da naredimo nekaj, kar bomo lahko dali na voljo našim žagam, da bodo lahko poceni in dovolj natančno ocenile trdnost lesa,« nam o novi napravi pove eden izmed razvijalcev in profesor na gradbeni fakulteti Goran Turk.

»Vsak kos lesa, ki je vgrajen v gradbeno konstrukcijo, mora imeti oznako. To lahko zdaj dajo samo tisti žagarski obrati, ki imajo akreditacijo za vizualno razvrščanje, s katero sami ocenijo trdnost lesa glede na število grč in gostoto letnic, ali pa imajo akreditirano napravo, s katero merijo trdnost lesa. V resnici gre pri nas na konstrukcijo tudi marsikaj, kar ni označeno,« nam pojasni Turk, ko ga vprašamo, zakaj naj bi žage morale meriti trdnost lesa. Tako se lahko v praksi dogaja, da v gradbeništvo prihaja neprimeren les. Po Turkovih besedah je v Sloveniji zdaj manj kot 20 žag, ki imajo akreditacijo za vizualno razvrščanje, nobena pa tega še ne počne strojno. Dogaja se, da izvažamo cele hlode, ki jih potem v Avstriji nažagajo na deske in trame ter razvrstijo, mi pa jih kupujemo nazaj, razlaga Turk.

Upajo, da se bo z novo napravo to izboljšalo. STIG sestavlja prenosni računalnik z ustrezno programsko opremo in mikrofonom. Tega dajo v bližino deske, ki jo udarimo s kladivom. Z napravo tako merijo dinamični modul elastičnosti, ki jo določijo iz frekvence zvoka lesa. Program nato sporoči, v kateri razred trdnosti sodi deska.

Po svetu so za ocenjevanje trdnosti lesa razvili več metod: merjenje na upogib, slikanje z rentgenom ali vizualno ocenjevanje. Pri zadnjem deske ne morejo biti razvrščene v višje trdnostne razrede, za to mora biti les ocenjen strojno.

»Primerjali smo vizualno razvrščanje in razvrščanje z našo napravo. Naša naprava je bila neprimerno bolj zanesljiva, pa tudi hitrejša od vizualnega razvrščanja,« nam glavno prednost STIG opiše Turk. »Je pa res, da za izvedbo meritve ene deske z našo napravo potrebujemo 20 sekund, medtem ko lahko tuje večje in dražje naprave izmerijo nekaj desk na sekundo. Cena je velik dejavnik,« še doda.

Ker so napravo razvijali za slovenski trg, so imeli v mislih kupno moč manjših slovenskih žagarskih obratov. »Naprave, ki jih evropski proizvajalci ponujajo na slovenskem trgu, so razmeroma drage, cene se začnejo pri sto tisoč evrih. Naše žage si take naložbe ne morejo privoščiti,« razloži Turk.

Kako je potekal razvoj?

Razvoj naprave je stal 200 tisoč evrov, financirala pa sta ga združenje evropske lesarske industrije in agencija za raziskovalno dejavnost. »Za razvoj take naprave potrebuješ vsaj leto dni,« pojasni Turk. Napravo je razvijalo pet ljudi, ki so morali za to, da so zbrali prave podatke, zlomiti prek tisoč desk.

»Našo rešitev bomo dali na trg, čakamo samo še uvrstitev na seznam akreditiranih naprav, kar bi se moralo zgoditi v prihodnjih tednih,« nam o načrtih pove Turk. Napravo bo tržilo podjetje Ilkon, ki je aktivno sodelovalo pri njenem razvoju.

»Slovenske žage bodo tako lahko prodajale več lesa, predvsem gradbenim podjetjem, prav tako pa bodo les lažje prodajale v tujino,« nam razloži Mitja Plos iz Ilkona. »Prve kupce naše naprave že imamo. Ko se bodo gradbeniki navadili na to, da dobijo razvrščen les, ga bodo nato zahtevali od vseh žag.«

»Naprava bo imela certifikat za alpsko območje skupaj z Avstrijo, Švico in Liechtensteinom, ne pa za na primer za Hrvaško in severno Italijo,« nam o težavah pri akreditiranju pove Turk. Razlog za to je v dejstvu, da imamo v Sloveniji alpske razmere za rast dreves, zaradi česar so ta bolj trdna. Drevesa iz drugih držav so drugačna, zato niso vse naprave primerne za merjenje trdnosti lesa na različnih koncih sveta.

Program je za zdaj namenjen za merjenje trdnosti smreke in jelke, razvijalci pa napovedujejo, da ga bodo v letu dni nadgradili, da bo podpiral tudi merjenje trdnosti bukve.


Več iz teme:  

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
GRADBENIŠTVO
Nepremičninski inf
Nepremičninski informator Nimamo sreče, da bi davek na nepremičnine plačali že leta 2020 5

Vladne napovedi, da bomo lastniki po novem obdavčeni že leta 2020, so na zelo trhlih nogah

GRADBENIŠTVO
Slovenija
Slovenija V stavbah, ki potresno niso varne, živi skoraj 50 tisoč ljudi

Statistika pravi, da rušilni potres udari vsakih 500 let; Slovenija dela zelo veliko napako, ker ob prenovi stavb preskoči sanacijo...

GRADBENIŠTVO
Slovenija
Slovenija Ali lahko skoraj ničenergijski standard izrine pasivnega? 1

Za zdaj še ne, lahko pa se to zgodi v prihodnjih letih, ko bo začela veljati evropska direktiva o skoraj ničenergijski gradnji

GRADBENIŠTVO
Slovenija
Slovenija Gradili bomo manj stavb, vendar bodo te večje

Podatki statističnega urada kažejo na upad števila gradbenih dovoljenj, vendar ni vse tako črno

GRADBENIŠTVO
Nepremičninski inf
Nepremičninski informator Sonce še ni obdavčeno, pretvorite ga v elektriko 1

Sistemi električnega kabelskega ogrevanja so zelo zanimivi, vendar so primerni le za pasivne in skoraj ničenergijske hiše.

GRADBENIŠTVO
Nepremičninski inf
Nepremičninski informator Naslednji konec tedna si boste lahko ogledali okrog 20 pasivnih hiš

Na ogled bodo tudi hiše, ki se še gradijo, zato bodo elementi, ki definirajo standard pasivne hiše, še vidni

GRADBENIŠTVO
Srednješolci zavzeli ljubljansko gradbeno fakulteto

Na 5. Dnevu odprtih vrat na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani so srednješolci spoznavali delo gradbenikov,...