Kar 180 srednješolcev je v četrtek, 18. oktobra, spoznavalo gradbeništvo, geodezijo in okoljsko gradbeništvo. Na dnevu odprtih vrat, ki so ga pripravili na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, so mladi imeli možnost spoznavati gradbeno stroko in z graditvijo objektov povezane dejavnosti na 15. delavnicah. Dijaki so tako spoznavali tudi delovanje dronov, osnove laserskega skeniranja, gradili modelčke mostov in spoznavali osnove upravljanja vodnih virov …
Dan odprtih vrat fakultete za gradbeništvo in geodezijo je namenjen predvsem dijakom. »Vsako leto pošljemo gimnazijam in srednjim šolam nabor tematskih predstavitev in eksperimentov, ki si jih lahko potem izberejo,« nam razloži Simona Savšek, prodekanja fakultete. Pove nam še, da pri izvedbi delavnic sodeluje kar 35 asistentov, mladih raziskovalcev in študentov fakultete.
Glavni namen dneva odprtih vrat je navdušiti mlade za poklice v gradbeništvu, geodeziji in okoljskem inženirstvu. »V praksi lahko vidijo eksperimente in merilne naprave, ki jih uporabljajo mladi inženirji in stanejo sto tisoč evrov in več,« pove dekan fakultete Matjaž Mikoš. »Tako jim damo vedeti, da če se hočejo v življenju ukvarjati z modernimi tehnologijami, ni edina možnost, da gredo študirat računalništvo. Ta znanja lahko dobijo tudi pri nas, pa še njihovo uporabo spoznajo,« še doda.
Dekan nam pove, da so poklici gradbene stroke zelo iskani. »Zdaj, ko imamo na trgu veliko pomanjkanje delovne sile, se fakultete dejansko spopadamo s pomanjkanjem mladih raziskovalcev, saj mladi hitro dobijo bolje plačane službe tako doma kot v tujini,« pove.
Mladi navdušeni nad gradbeništvom
Ko se podamo med mlade, opazimo, da so nad gradbeništvom navdušeni. Z veseljem poslušajo in spremljajo predavanje o potresih. Mlajša generacija ni nikoli doživela večjega potresa in zato z velikim začudenjem spremlja slike potresa v Posočju leta 1998.
Na drugi delavnici pa opazujemo udeležence, ki spremljajo trdnost lesenih elementov in kako jih najbolj učinkovito zložiti skupaj, da je leseni most kar se da trden. Tudi tukaj je med mladimi čutiti veliko navdušenje in zanimanje za gradnjo mostov.
Tudi fakulteta se spopada s težavami
Dogodek na fakulteti za gradbeništvo in geodezijo pripravljajo vsako leto. »Dnevi so obletnica vselitve v stavbo leta 1969. Prihodnje leto bomo tako praznovali 50. obletnico vselitve v novo stavbo in seveda tudi 100-letnico Univerze v Ljubljani,« nam pove Mikoš. Na vprašanje, ali bodo v stavbi zdržali še nadaljnjih 50 let, nam odgovori, da bi bila potrebna velika obnovitvena dela. »Stavba je bila ob izgradnji moderna in zgrajena po vseh standardih, ki so veljali takrat, danes pa niso več aktualni. Potrebna bodo velika obnovitvena dela.«
Se pa na fakulteti spopadajo s pomanjkanjem sredstev. »Skoraj 80 odstotkov vsega denarja, ki ga dobimo iz javnih virov, damo za plače zaposlenih. Preostale stroške, ki niso nizki, pokrivamo s tržno dejavnostjo.« Kar v današnjem času pomeni veliko denarja. Naprave za izvedbo sodobnega pouka, ki jih morajo na fakulteti nabaviti, so drage. »Če jih ne bi imeli, bi tehnološko zaostajali, kar bi nam vzelo verodostojnost,« doda Mikoš.
Kam bo šlo gradbeništvo v prihodnosti?
Gradbeništvo živi od začetka človeštva. »Gradbeništvo ni bilo nikoli samo sebi namen,« nam pojasni Mikoš, »ampak je vedno sledilo potrebam človeštva.« Tudi tehnološko se razvija. Še ne tako dolgo nazaj so bili vsi načrti, ki so jih inženirji narisali, izdelani z ravnilom in svinčnikom, danes pa digitalizacija vpliva tudi na gradbeništvo. Tako si gradbeništva brez digitalnih modelov sploh ne moremo več predstavljati. V prihodnosti pa bomo priča tudi industrializaciji gradbišč. »Vse več delov na gradbiščih bodo vgradili roboti ali bodo izdelani v industrijskih halah in ne več na gradbiščih. Tako bodo materiali vgrajeni bolj natančno in kakovostno, saj bo malo ročnega dela,« svoje videnje prihodnosti razloži Mikoš.
