Leta 2009, ko je bilo povsem jasno, da so globalna finančna kriza in slovenske mahinacije povsem razbile nepremičninski trg, smo vsak dan dobili kakšen klic ali sporočilo, naj ne poročamo o upadih cen in prometa, ker je to le medijska fikcija. Kar nekaj nepremičninskih mogotcev je za propad svojih projektov, ki so na trg prišli ob nepravem času, obdolžilo medije, češ da so jim zaradi poročanja uničili posel.
Novi časi, enake obtožbe
Pa so lani prišli lepši časi. In spet smo krivi mediji. Tokrat zato, ker poročamo o višanju cen, zaradi česar naj bi prodajalci dobesedno ponoreli z nastavljenimi cenami. Njihovih nepremičnin naj zato ne bi kupil nihče. In če ni posla, ni provizij, ki jih posredniki zaračunajo pri prometu z nepremičninami. Lastniki zemljišč, ki prav tako znajo brati in poslušati, so tudi ponoreli, zato se ne splača skoraj nič graditi.
Lepa fasada, za katero se skriva plesniva realnost
Marsikateri akter – odvisno sicer, s katerim segmentom nepremičnin se ukvarja – na nepremičninskem trgu medijska poročila o burnih dogajanjih, vrtoglavih rasteh cen in neštetih transakcijah označuje za fasado, za katero se skriva povsem drugačna realnost.
Maja Ostanek iz svetovalnega podjetja KF Finance na primer pravi, da Slovenci vse segmente nepremičninskega trga mečemo v en koš in potem poslušamo, kako cene rastejo. »To ni res. Rastejo cene stanovanj in tu se zgodba konča. Trg poslovnih, trgovskih, industrijskih in logističnih nepremičnin stagnira. Enostavno ni projektov,« pravi sogovornica.
Nerealne cene ustavljajo promet
Pa tudi na trgu stanovanjskih nepremičnin ni vse rožnato. Ker ni ustreznih novogradenj, se namreč skoraj ves promet opravi z rabljenimi stanovanji. Njihovi prodajalci so zaradi nepreverjenih informacij o vroči prodaji dobili velike oči in postavljajo nerealne cene. Dejansko pa se promet počasi umirja – tako vsaj opažajo nepremičninski posredniki, ki opozarjajo, da nujno potrebujemo večje stanovanjske novogradnje.